Po torkovem porazu v Brunicu in izpadu Olimpije v polfinalni seriji lige ICE proti Pustertalu (1:4 v zmagah) se je končala klubska sezona na hokejski sceni v Sloveniji. Prav zmaji so poskrbeli za rezultatski presežek, še bolj pa veseli dejstvo, da so v delo v pisarnah in garderobi Tivolija prepoznali tudi ljubljanski navijači.

Čeprav je bilo v besedah ljubljanskih akterjev po torkovem porazu v podaljšku (gol je po 66 minutah dodatne igre dosegel slovenski napadalec v dresu Pustertala Rok Tičar) in slovesu z 1:4 v seriji veliko razočaranja, so lahko v zmajevem gnezdu z doseženim zadovoljni.

Veliko razočaranje, a še večji ponos (VIDEO)

Hokej

11:44 0

Hokej

11:44 0

Brunico ostaja trdnjava, častno slovo Ljubljančanov (VIDEO)

Hokej

7. Apr 2026 5

Hokej

7. Apr 2026 5

Prva končnica po letu 2022, šele tretji polfinale v klubski zgodovini (prva dva sta bila dosežena pod drugim pravnim subjektom, a vendarle pod imenom Olimpija). Veliko četrtfinalno zmagoslavje proti Bolzanu, ki praktično vse od pridružitve kroji vrh lige ICE ter nato dobro upiranje neugodnemu in v zadnjih let trnu v peti zeleno-belih Pustertalu, ki je z uvrstitvijo v finale spisal svojo klubsko zgodovino.

Pred dvema letoma začrtana pot na Celovški 25, ko je se klubu pridružil strateški partner in »bogati stric iz Kanade« Alexander Lefevbre, doživlja organsko rast. Napoved, da si želi Olimpija v štirih letih poseči po pokalu regionalnega tekmovanja, se je takrat morda zdela preveč ambiciozna, letošnja sezona pa je dokaz, da v pisarnah Tivolija delajo korake v pravo smer.

Ustoličenje Bena Cooperja, trenerja, ki je iz Salzburga prinesel šampionski pedigre, se je izkazala za zadetek v polno. Tudi izgradnja ekipe gre v pravo smer, čeprav bi si najbolj patriotski navijači v zeleni četi želeli videti še več slovenskih hokejistov – predvsem tistih mlajših. A vedno je težko najti pravo razmerje med izkušnjami in mladostjo, predvsem v iskanju zadostne kvalitete in prepotrebne kemije.

Ta je bila letos na visoki ravni, morda je v napadalnem smislu malo zatajila šele na predzadnji stopnički končnice. Kdo od tujcev bo “plačal” za to, zaenkrat še ni znano, prav tako še ni jasno, kdo je na vhodnih vratih. Pri Olimpiji se bodo verjetno kmalu izjasnili, kako realna je bila lanska napoved, da v Ljubljano pripeljejo nekoč prvi napad slovenske reprezentance Jan Urbas-Žiga Jeglič-Miha Verlič.

Pohvale za svoje delo si zaslužijo tudi tisti v nešportnem delu organizacije. Zeleno-beli so povprečni obisk Tivolija od vrnitve v ligo ICE pred petimi leti več kot podvojili (takrat dobrih 1400 navijačev na tekmo), več kot 3000 gledalcev povprečno pod Rožnikom pa je številka, ki se je ne bi sramovali niti istoimenski klubi v prestolnici, ki sicer razpolagajo z večjim številom sedežev v dvorani ali na stadionu. O tem smo sicer pisali že med sezono.

Vse omenjeno je dober obet tudi za slovensko reprezentanco. Po slovesu obeh velikanov slovenskega hokeja od lige EBEL za nekaj let so z nekaj zamude ceno plačali tudi risi, lanski obstanek med elito pa je že nakazal, kako pomembno je, da nosilci igre, ki ne nastopajo v tujini, igrajo dober in močan hokej v Ljubljani. Sploh ob novih težavah Jesenic, ki so se z životarjenjem nekako prebile do konca sezone. Na Gorenjskem se sicer po naših informacijah obeta nova zgodba, okrepljeni Bled naj bi skupaj z Olimpijo sestavil ekipo za mladinsko ligo ICE, v sezoni 2027/28 pa naj bi si želeli Blejci med člani tekmovati v alpski ligi.

Prav v prenovljeni dvorani v gorenjskem biseru se bo čez deset dni, v ponedeljek, 20. aprila, uradno zbrala slovenska reprezentanca. Edo Terglav in druščina ima po lanskem presenetljivem rezultatskem presežku tudi letos pred očmi en cilj – na švicarskem šampionatu obstati med elito. Če ne bo presenečenj, bo o tem odločala zadnja tekma z Italijo, kar bo za nekatere hokejiste Olimpije tudi odlična priložnost za delno maščevanje za polfinalni poraz s Pustertalom. Naj jo izkoristijo.

Mnenje avtorja prispevka ne odraža nujno mnenja celotnega uredništva.