Prvič po letu 1993 je na odločilni tekmi državnega prvenstva v hokeju na ledu o zmagovalcu odločal podaljšek. Jesenicam je naslov prvaka prinesel 18-letni Bine Mašič, Olimpijo pa pred selitvijo v višji rang tekmovanja čaka še veliko dela na ledu in izven njega.
Neverjetno, kakšne zgodbe piše hokej. V seriji na tri zmage smo videli številne preobrate, na vseh tekmah zgolj zmage gostujočih ekip, včerajšnja tekma pa je bila za ljubitelje tega najhitrejšega ekipnega športa na svetu le pika na i.
Verjetno je po dvajsetih minutah petega srečanja malokdo verjel, da se lahko Jesenice po zaostanku z 0:2 še vrnejo v igro, a so nato v drugi polovici tekme prevzele pobudo in zasluženo osvojile državno zvezdico. Tekmo je s prekrasnim zadetkom pod prečko v 70. minuti odločil najstnik Bine Mašič, lovoriko pa je na tivolskem ledu – kjer je za Gorenjce najslajše – prvi dvignil kapetan Andrej Tavželj. “Če bi bile tribune na teh tekmah polne, bi navijači res uživali. Ta finalna serija je bila namreč res polna vsega, kar hokej lahko ponudi, sploh ta podaljšek na koncu. Bolj kot končni rezultat mi je pomembna pot, ki smo jo prehodili to sezono; dve lovoriki od treh sta le pika na i. Mislim, da smo presegli vsa pričakovanja,” je dejal izkušeni 37-letni branilec in dodal, da so h končnemu slavju pripomogle izkušnje iz alpske lige. “Okoli 30 odstotkov tekem smo začeli slabo in hitro zaostajali z 0:2, 0:3. Po prvi tretjini smo si rekli, da je rezultat 0:0 in nato smo odigrali najboljšo drugo tretjino v celotni seriji. Tekma se je začela obračati v naš prid, verjeli smo v gole in bili potrpežljivi. Dali smo tri, pred podaljškom pa smo se zavedali, da je psihološki moment na naši strani. Šli smo brez strahu, nismo mogli nič izgubiti, veliko pa smo dobili,” je zaključil Tavželj.
Izjemno pomembno vlogo je imel pri naslovu jasno glavni trener jeseniške ekipe Mitja Šivic. Ta je v polfinalu alpske lige težko prenesel boleč poraz proti Asiagu, a je z železarji zato doma osvojil obe lovoriki – najprej septembra pokal, zdaj še ligo. “Ta naslov nam pomeni res veliko, za nas je vreden zlata. Fante smo pred tekmo pripravljali na to, da je vsak dvoboj zgodba zase. Verjeli smo do konca, današnja tekma pa je odraz celotne sezone. V prvi tretjini so bili občutno boljši, nato pa bolj kot je šla tekma proti koncu, boljši smo bili. Enako velja za sezono, bolj se je bližal njen konec, bolje smo igrali. Fantje so res naredili velik korak naprej, zasluženo slavili in res sem iskreno vesel za njih,” je dejal nekdanji slovenski reprezentant. 41-letnik iz Brezij, ki je v svoji igralski karieri nastopal za Olimpijo, za Jesenice pa ne, se je v pogovoru dotaknil še razvoja strelca odločilnega gola Bineta Mašiča: “Vanj sem verjel že lani, a sta se z očetom odločila, da je za prihod na Jesenice še prezgodaj. Ima kakovost, včasih pozabljamo, da je star šele 18 let. Ob fizičnem napredku, kjer ima še veliko rezerv, ga čaka svetla prihodnost.”
Odličnemu začetku je sledil grenak konec
Veliko razočaranih obrazov je bilo na drugi strani. Ljubljančani so v tekmo vstopili povsem drugače kot na ostalih dveh finalnih v Tivoliju, že v 9. minuti so po izjemnem zadetku Nika Simšiča povedli z 2:0. Ob koncu prvega dela so prek Marka Severja zadeli še vratnico, tretji gol bi morda že odločil tekmo. V nadaljevanju je v igri Olimpije, sploh v zadnji tretjini, sledil padec, vse težje so držali korak z vse boljšimi in pogumnejšimi Jeseničani. Nekdanji član Jesenic Tadej Čimžar je bil poklapan: “Imeli smo vse, kar smo si želeli. Narekovali smo ritem, imeli vodstvo z 2:0 in 2:1 pred zadnjo tretjino. Do takrat jim nismo dali ničesar, potem pa nismo zadeli. Imeli smo priložnosti, zadeli vratnice, prečke. Potrebovali bi zadetek, da bi se oddaljili. A smo ga dobili mi, potem pa se je na žalost v podaljšku poznala ena napaka. Nimamo dolge klopi, pa še tisti, ki smo tu, smo igrali poškodovani. A to ni izgovor. Danes smo bili prekratki ali pa premalo srečni.”
Zeleni so vratnico zadeli še enkrat, v drugi tretjini je takoj po jeseniškem golu za 2:1 okvir vrat stresel še Žiga Pešut. Ljubljančani so kljub temu tudi v zadnjem delu imeli lepe priložnosti, da bi prednost povišali, a niso znali zatresti mreže večnega tekmeca. Tragični junak je postal kapetan Žiga Pance, ki je bil sicer v tem finalu eden najvidnejših igralcev Olimpije, a se je v 43. in 50. minuti dvakrat znašel sam pred vratarjem Jesenic Žanom Usom (brez uspeha), nato pa je v podaljšku z napačno podajo omogočil protinapad Jeseničanom, ki ga je z golom kronal Mašič. “Začeli smo super, takšen ritem bi morali držati do konca. Nato smo padli, Jeseničani dobro izkoriščajo priložnosti, imeli smo tudi nekaj nesreče pri vratnicah. Kdor ga ne da, ga dobi. Imeli smo več kot dovolj priložnosti, tekma bi se lahko končala tudi s 4:0 za nas, a na žalost je šla v drugo smer in nimamo kaj,” je na kratko dejal 32-letni Ljubljančan.
Drugo leto precej drugače, še prej reprezentančni izziv
Klubska hokejska sezona je zdaj zaključena, naslednja pa bo precej drugačna. Olimpija se namreč seli v višji rang tekmovanja (ligo ICEHL), Jesenice pa ostajajo del alpske lige. Derbijev bo veliko manj, spremenili pa se bosta tudi sestavi obeh moštev. V Ljubljano naj bi se preselili nekateri nosilci jeseniške igre, največkrat se omenja Žana Usa, Blaža Tomaževiča in Žana Jezovška, morda bo športni direktor zmajev Jože Kovač v Tivoli povabil še koga. Jeseniški trener Mitja Šivic je dejal, da je vesel za igralce, da se selijo na višjo raven, poudaril je tudi, da je zadovoljen, da so kljub ustnim dogovorom z zmaji ostali zvesti klubu in pomagali Jesenicam do državne zvezdice. Obenem pa je razočaran, da podobne zgodbe s selitvijo v nekdanjo ligo Ebel ne znajo spisati na Jesenicah.
A za nekatere akterje finala hokeja pred poletjem še ni konec, čaka jih še reprezentančna akcija, ko se bo konec tedna v Ljubljani začel pripravljalni turnir Premagajmo covid-19. Na njem bo Matjaž Kopitar zadnjič pred olimpijskimi kvalifikacijami avgusta lahko preizkusil svoje fante.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!