Prvak: Brazilija.
Gostitelj: Čile.
Datum: 30. maj – 17. junij 1962.

Število ekip: 16.
Odigrane tekme: 32.
Doseženi zadetki: 89.
Povprečno število gledalcev: 27.912.

Svetovno prvenstvo se je z letom 1962 spet vrnilo v Južno Ameriko. Predvsem zaradi tega, ker so Južnoameričani Fifi zagrozili z bojkotom, če mundial kaj kmalu ne bo obiskal njihove celine. Prvenstvo je v zgolj štirih mestih (Santiago de Chile, Vina del Mar, Rancagua in Arica) gostil Čile. Tako maloštevilna so bila prizorišča zaradi tega, ker je državo dve leti stresel eden najhujših potresov v zgodovini človeštva, ki je porušil tudi številne nogometne objekte.

V Čilu je nastopilo deset evropskih, pet južnoameriških in ena srednjeameriška reprezentanca. Brazilija je po Italiji postala druga reprezentanca, ki je ubranila naslov. Podobno kot štiri leta poprej je bilo 16 reprezentanc razvrščenih v štiri skupine. Najboljši dve iz vsake sta napredovali v izločilne dele. Od tam naprej je šlo na izpadanje.

To je bilo tudi prvo prvenstvo, na katerem je v primeru izenačenega števila točk v skupinskem delu o napredovanju odločala razlika v zadetkih. V kvalifikacijah za nastop na prvenstvu je nastopilo kar 52 reprezentanc, kar je rekord.

Kako je Brazilija osvojila naslov?

Prvenstvo je začela z zmago nad Mehiko z 2:0, enkrat je zadel Pele, ki pa je že ob remiju brez zadetkov na drugi tekmi proti Češkoslovaški doživel šok. Poškodoval se je in predčasno zaključil s prvenstvom. Kljub odsotnosti prvega zvezdnika se Brazilci niso uspeli zmesti. Na naslednji tekmi je zablestel njegov namestnik, Amarildo je zabil oba gola za zmago nad Španijo z 2:1. V četrtfinalu je s 3:1 padla Anglija, v polfinalu s 4:2 Čile, v finalu na stadionu Nacional v Santiagu de Chilu pa pred skoraj 70 tisoč gledalci po preobratu in zmagi s 3:1 še Češkoslovaška.

Finale:
Brazilija – Češkoslovaška 3:1
Strelci: 0:1 Masopust 15., 1:1 Amarildo 17., 2:1 Zito 69., 3:1 Vava 79.

Kdo je bil najboljši igralec?

Prvenstvo je minilo v znamenju Brazilca Garrinche, ki je s 30 leti še drugič postal svetovni prvak. Napadalec Botafoga, ki je imel eno nogo krajšo od druge, je navduševal s preigravanji in tudi zadetki. Dosegel jih je štiri. Dva v polfinalu in dva v četrtfinalu. Legendarni brazilski reprezentant, ki je imel pozneje težave z alkoholizmom in je umrl v bedi, se je na tistem prvenstvu za vedno zapisal kot eden najboljših v nogometni zgodovini.

Najboljši strelci:
4 – Garrincha (Brazilija), Vava (Brazilija), Leonel Sanchez (Čile), Floriant Albert (Madžarska), Valentin Ivanov (Sovjetska zveza), Dražan Jerković (Jugoslavija), 3 – Amarildo (Brazilija), Adolf Scherer (Češkoslovaška), Lajos Tichy (Madžarska), Milan Galić (Jugoslavija) …

Kaj je bila zgodba prvenstva?

Bitka v Santiagu. Prvenstvo v Čilu je šlo v zgodovino kot eno od najbolj grobih, izstopala pa je predvsem tekma drugega kroga skupinskega dela med Čilom in Italijo, ki je bila odigrana v Santiagu de Chilu. Že pred tekmo so tenzije narastle zaradi zapisov v italijanskih medijih. Pisali so o tem, da je Čile zanikrna država, ki ne bi smela gostiti svetovnega prvenstva, kar je Čilence, prizadete po veliki naravni katastrofi, seveda močno razjezilo.

Prvi prekršek je več kot 66 tisoč gledalcev na tekmi videlo že po 12 sekundah igre. V osmi minuti je padel prvi rdeč karton. Zaradi grobega prekrška je bil izključen Italijan Giorgio Ferrini, ki pa ni želel z igrišča, zato ga je moral stran odvleči kar policist. Ko je bil zaradi udarca v glavo izključen še en italijanski reprezentant Mario David, je prišlo do pretepa, v katerem je bilo tudi nekaj zlomljenih nosov. Med tekmo so morali na igrišču kar trikrat posredovati policisti. Še huje je bilo na tribunah. Pljunki in predmeti so leteli na igrišče. Italijani so se komajda prebili do garderob.