Prvak: Italija.
Gostitelj: Španija.
Datum: 13. junij – 11. julij 1982.

Število ekip: 24.
Odigrane tekme: 52.
Doseženi zadetki: 146.
Povprečno število gledalcev: 40.572.

Na svetovnem prvenstvu v Španiji je prvič nastopilo 24 reprezentanc (14 iz Evrope, štiri iz Južne Amerike, dve iz Srednje Amerike in Afrike, po ena pa iz Azije in Oceanije). Razvrščene so bile v šest skupin s po štirimi, prvouvrščeni iz vseh so napredovali v drugi skupinski del. V tem so bile štiri skupine s po tremi reprezentancami, zmagovalke so se uvrstile v polfinale.

Prvenstvo je potekalo v kar 15 španskih mestih. Ob Barceloni, Madridu in Sevilli z dvema stadionoma so po enega prispevali Elche, Valencia, Bilbao, Gijon, Malaga, Zaragoza, Coruna, Vigo, Alicante, Valladolid in Oviedo. To je bilo tudi prvenstvo, na katerem ni manjkalo grobe igre (Diego Maradona, ki je debitiral na svetovnih prvenstvih, je zaradi prekrškov izgubil živce in nastop končal z rdečim kartonom), zaradi česar so pri Fifi pozneje drastično pravila igre.

Kako so Italijani osvojili naslov?

Že na prvi stopnički so imeli veliko težav, saj na treh tekmah niso niti enkrat zmagali. Trikrat, proti Poljski (0:0), Peruju (1:1) in Kamerunu (1:1), so remizirali in si napredovanje kot drugouvrščena reprezentanca zagotovili zaradi več doseženih golov v primerjavi z Afričani. V drugem delu so bili Italijani precej bolj zanesljivi. Z 2:1 so premagali Argentino, s 3:2 pa Brazilce in napredovali v polfinale. V tem so z 2:0 brez večjih težav odpravili Poljake.

Tudi v velikem finalu na Santiagu Bernabeu v Madridu so pred 90 tisoč gledalci na tekmi proti Zahodni Nemčiji navdušili. Že v prvem polčasu so imeli premoč, Antonio Cabrini je zapravil enajstmetrovko, a je niso unovčili, tako da se je končal z rezultatom 0:0. V 57. minuti je njihov najboljši strelec Paolo Rossi z glavo zadel za vodstvo z 1:0, potem sta zadela še Marco Tardelli in Alessandro Altobelli, finale je bil odločen. Gol Paula Breitnerja pred koncem tekme je bil Nemcem v slabo tolažbo, Italijani so se razveselili tretjega naslova svetovnega prvaka.

Finale:
Italija – Zahodna Nemčija 3:1
Strelci: 1:0 Rossi 57., 2:0 Tardelli 69., 3:0 Altobelli 81., 3:1 Breitner 83.

Kdo je bil najboljši igralec?

Španija 1982 je minila v znamenju Paola Rossija. Takratni napadalec Juventusa v predtekmovanju sicer ni blestel, na treh tekmah je v statistiko vpisal le asistenco, potem pa na odločilnih tekmah navduševal in postal glavni italijanski junak. Najprej je s “hat-trickom” poskrbel za zmago na odločilni tekmi drugega dela predtekmovanja ob zmagi nad Brazilijo s 3:2 in potem oba gola Italije zabil še ob zmagi z 2:0 nad Poljaki v polfinalu. Prvi zadetek je dosegel tudi v velikem finalu proti Zahodni Nemčiji. Ob koncu prvenstva je bil s šestimi goli najboljši strelec tekmovanja, prejel pa je tudi nagrado za najboljšega igralca turnirja. Zlato žogo, ki so jo takrat prvič podelili.

Najboljši strelci:
6 – Paolo Rossi (Italija), 5 – Karl-Heinz Rummenigge (Zahodna Nemčija), 4 – Zico (Brazilija), Zbigniew Boniek (Poljska) …

Kaj je bila zgodba prvenstva?

Prekršek Haralda Schumacherja na polfinalni tekmi med Zahodno Nemčijo in Francijo, ki so jo po norem preobratu, v podaljšku so zaostajali že z 1:3, po enajstmetrovkah dobili Nemci. Nemški vratar je pri izidu 1:1 v drugem polčasu – po tem, ko je ta udaril po žogi – s kolenom nokavtiral francoskega rezervista Patricka Battistona, ki je po trku nezavesten obležal na tleh. Izgubil je tri zobe, polomil si je rebra in si poškodoval tudi hrbet, s katerim je imel pozneje še veliko težav.

Po tekmi se Nemec za grob prekršek Francozu ni niti opravičil. “Mu bom že plačal za popravilo zob,” je ob tem dejal in skorajda zanetil meddržavni spor. V dneh po tekmi ni manjkalo obtoževanj z vseh strani, v miritev je moral poseči celo politični vrh obeh držav. Ta prekršek še danes velja za enega najbolj grobih v zgodovini svetovnih prvenstev, najbolj bizarno pa je, da Schumacher zanj sploh ni bil kaznovan. Glavni sodnik, Nizozemec Charles Corver, ga namreč ni videl.