Prvak: Brazilija.
Gostitelj: ZDA.
Datum: 17. junij – 17. julij 1994.

Število ekip: 24.
Odigrane tekme: 52.
Doseženi zadetki: 141.
Povprečno število gledalcev: 69.174.

V želji po popularizaciji nogometa na tamkajšnjih tleh se je svetovno prvenstvo leta 1994 preselilo v ZDA. Čeprav nogomet tam ni najbolj priljubljen, je bilo to prvenstvo finančno najbolj uspešno, s povprečnim obiskom 69.174) pa je tudi najbolj obiskano do zdaj. To je bil tudi prvi mundial, na katerem je zmaga prinašala tri in ne več dve točki.

Prvenstvo je potekalo na velikih stadionih v devetih ameriških velemestih, v Los Angelesu, Dallasu, Detroitu, New Jerseyju, Chicagu, Orlandu, Bostonu in Washingtonu. Tudi tokrat je sodelovalo 24 reprezentanc, 13 jih je bilo iz Evrope, štiri iz Južne Amerike, dve iz Srednje Amerike, dve iz Azije in iz Afrike prvič tri. Spet so bile razdeljene v šest skupin s po štirimi, iz katerih so v osmino finala napredovale prvouvrščeni in štiri najboljše tretjeuvrščene reprezentance.

Kako je Brazilija osvojila naslov?

Brazilci so v predtekmovanju prvo mesto v svoji skupini osvojili s sedmimi točkami. Z 2:0 so premagali Ruse in s 3:0 Kamerun, medtem ko so v zadnji tekmi remizirali s Švedi z 1:1. Na prvi stopnički izločilnih delov so bili z golom Bebeta z 1:0 boljši od ZDA. V poslastici prvenstva so v četrtfinalu s 3:2 premagali Brazil, odločilni gol je v 71. minuti po strelu od daleč zabil branilec Branco. V polfinalu so v drugem obračunu s Švedi zmagali z 1:0, gol je zabil njihov prvi zvezdnik Romario.

V velikem finalu na stadionu Rose Bowl v Pasadeni pred več kot 94 tisoč gledalci so se Brazilci pomerili z Italijo. To je do zdaj edini finale svetovnih prvenstev, v katerem gledalci gola niso videli v rednem delu tekme in niti v podaljških. Svetovnega prvaka so dale še enajstmetrovke, pri katerih so bili nogometaši precej nenatančni. Od devetih strelov so zgrešili kar štiri. Odločilnega prvi zvezdnik Italije Roberto Baggio, ki je žogo poslal čez vrata in postal tragični junak. Pred njim sta bila nenatančna še Daniele Massaro in Franco Baresi.

Brazilci, ki so prišli do četrtega naslova prvaka in postali najuspešnejša reprezentanca v zgodovini svetovnih prvenstev, so zmago posvetili tragično preminulemu dirkaču formule ena Ayrtonu Senni, ki je v nesreči na dirki svetovnega prvenstva v Imoli umrl le dva meseca in pol pred tem.

Finale:
Brazilija – Italija 0:0 *4:3 po enajstmetrovkah

Kdo je bil najboljši igralec?

Prvenstvo je zaznamoval Romario, ki je odigral pomembno vlogo na vseh sedmih tekmah Brazilije na tem svetovnem prvenstvu. V skupinskem delu je zadel proti Rusiji, Kamerunu in Švedski. V osmini finala se je ob edinem golu Brazilcev za zmago nad ZDA izkazal z asistenco. Med strelci je bil tudi pri zmagi nad Nizozemsko v četrtfinalu in dosegel edini gol na tekmi polfinala proti Švedski. V finalu je bil pri zmagi nad Italijo pri izvajanju enajstmetrovk natančen. Takratni zvezdnik Barcelone je bil s petimi goli drugi strelec prvenstva in s strani Fifine žirije izbran za najboljšega posameznika tekmovanja.

Najboljši strelci:
6 – Hristo Stoičkov (Bolgarija), Oleg Salenko (Rusija), 5 – Romario (Brazilija), Roberto Baggio (Italija), Jürgen Klinsmann (Nemčija), 4 – Gabriel Batistuta (Argentina), Florin Raducioiu (Romunija), Martin Dahlin (Švedska) …

Kaj je bila zgodba prvenstva?

Žal najbolj tragična zgodba v zgodovini svetovnih prvenstev, v kateri je glavno vlogo odigral Kolumbijec Andres Esbobar. Kolumbijci so po zmagi v kvalifikacijah nad Argentino s 5:0 v Buenos Airesu in z nekaj zvezdniškimi imeni (Carlos Valderrama, Freddy Rincon, Faustino Asprilla …) na prvenstvo prišli kot eni tihih favoritov, potem pa doživeli debakel. Izgubili so uvodni tekmi proti Romuniji (1:3) in ZDA (1:2), tako da so brez možnosti za napredovanje izpadli že pred zadnjo tekmo.

Toda prava tragedija se je zgodila šele v dneh po prvenstvu, ko jo je skupil Escobar, ki je na tekmi proti ZDA ob nesrečnem posredovanju zabil avtogol. Ko se je vrnil domov in v nočnem lokalu v Medelinu celil rane po neuspehu na svetovnem prvenstvu, se je zapletel v prepir z lokalnim narkomafijcem. Ta mu je očital, da je zaradi njega na stavnicah izgubil veliko denarja in ga na parkirišču pred lokalom šestkrat ustrelil. Branilec kolumbijskega Atletica Nacionala je umrl in povzročil nacionalno tragedijo. Na njegovem pogrebu v Bogoti se je zbralo več kot sto tisoč ljudi.