
V zadnji epizodi podkasta The Move sta Lance Armstrong in Johan Bruyneel analizirala razburljiv razplet dirke Amstel Gold, ki je tudi letos navdušila z nepričakovano končnico. V središču dogajanja je bil znova Tadej Pogačar.
Svetovni prvak je več kot 40 kilometrov pred ciljem sprožil svoj značilni samostojni napad in zdelo se je, da se slovenski šampion pelje novi zmagi naproti. A tokrat zgodba ni imela običajnega konca. Na presenečenje mnogih sta ga ujela Remco Evenepoel in Mattias Skjelmose. Prav 24-letni Danec je bil tisti, ki je na koncu šokiral svetovnega in olimpijskega prvaka ter v zadnjih metrih v sprintu prišel do odmevne zmage.
“Kakšno presenečenje. Ampak zato se dirka. Zato si pripneš številko. Bil sem prepričan, da bo Pogačar spet odpeljal svojo dirko. Šel je zgodaj in vsem nam je jasno, kdo je najboljši – morda celo vseh časov. A kapo dol Remcu in Skjelmoseju, ker sta spremenila potek dirke,” je uvodoma dejal Armstrong.
V kolesarskem svetu je vladal občutek, da je scenarij Pogačarjeve zmage že napisan. A tudi največji niso imuni na spremembe v ritmu in dinamiki dirke. Johan Bruyneel, dolgoletni Armstrongov športni direktor, je opozoril na zahtevnost dirke Amstel in spomladanskega koledarja: “To je drugačen niz klasik – Amstel, Fleche, Liege. Ni več tlakovcev, ni več brutalnih bojev iz Flandrije. Zdaj gre za bolj eksplozivne, taktične dirke z drugačnim naborom kolesarjev. Pogačar zna vse, a tu se je zdel nekoliko ujet med slogi,” meni Bruyneel.

60-letnik je dodal, da je morda presenetil tudi napad Juliana Alaphilippa, ki je Pogačarju pokvaril taktiko: “Zdel se je v redu, a ne popoln. Kar naenkrat je ostal sam v ospredju, kar verjetno ni bil načrt. In to te izčrpa.”
Armstrong je priznal, da si je med ogledom dirke po tiho želel preobrata. “V skupinskem pogovoru smo vsi gledali GPS, razlike v času … Nihče ni naravnost rekel: ‘Upam, da ga ujamejo,’ a vsi smo si mislili: ‘Dajmo, naj bo enkrat drugače!’ In bilo je. Dobili smo pravo dirko, z desetimi kolesarji v igri.”
Poleg taktičnega vidika je Bruyneel omenil še vidik utrujenosti in prehrane, ki bi lahko vplivala na Pogačarjevo predstavo. “Takšni samostojni napadi puščajo posledice. Enkrat je že izgubil sprint proti Jonasu Vingegaardu, a se je hitro pobral. Vse to pa na dolgi rok terja davek.”
Kljub “spodrsljaju” nihče ne dvomi, da bo Pogačar znova zasijal že na naslednjih ardenskih klasikah. “Prepričan sem, da bomo na Valonski puščici in Liege–Bastogne–Liege gledali drugačnega Pogačarja,” zaključuje Bruyneel.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!