Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Tadej Pogačar bo čez manj kot dva tedna prvič nastopil na klasiki Pariz–Roubaix. Gre za dogodek, ki ga kolesarska javnost pričakuje z mešanico občudovanja in nelagodja – zadnji zmagovalec dirke po Franciji, ki je osvojil Roubaix, je bil legendarni Bernard Hinault leta 1981. Mineva torej dolgih 44 let od zadnjega tovrstnega podviga.
Pogačar je še enkrat več pokazal, da ne beži pred izzivi. Že pred tedni je ekipa UAE Emirates namignila na možnost njegovega nastopa, ko je na družbenih omrežjih zaokrožil video, v katerem se aktualni svetovni prvak preizkuša na slovitih tlakovanih odsekih Arenberškega gozda. A čeprav navijači že odštevajo dneve, odločitev ni bila lahka.
V ozadju so številne skrbi – predvsem zaradi brutalne narave dirke. Športni direktor UAE Emirates, Mauro Gianetti, je še po dirki Strade Bianche izrazil upanje, da si bo Pogačar premislil: “Raje bi videl, da počaka še eno leto. Tveganje padca je preveliko, sploh s Tourom v mislih.”
Ali je Roubaix res tako nevaren? To je v pogovoru za Bici.Pro razkril športni direktor ekipe Astana XDS, Stefano Zanini, ki ima z dirko veliko izkušenj – med drugim je dvakrat končal med najboljših pet.
“Velika razlika je v podlagi. Tlakovci na Roubaixu so nekaj posebnega – surovi, nepopustljivi. Tudi ob stalnem vzdrževanju so nekateri odseki, kot Carrefour de l’Arbre in Arenberški gozd, v res slabem stanju. A nevarnost je, tako kot drugod, predvsem v tem, kako kolesarji vozijo. Danes so vse dirke polne nevarnosti – od prometnih otokov do količkov. Roubaix ni nujno nevarna – je pa bolj surova,” je uvodoma dejal Zanini.
Italijan poudarja, da mnoge padce povzroči nepotrpežljivost. “Velikokrat bi bilo dovolj, da kolesar počaka sekundo. A v vnemi dirkanja se to pozabi.”
Najbolj znani kolesarji, ki so uspeli osvojiti tako dirko po Franciji kot tudi Pariz–Roubaix:
Fausto Coppi: italijanski kolesarski velikan, ki je slavil na Pariz–Roubaix leta 1950, potem ko je že osvojil dirko po Franciji.
Louison Bobet: Francoz, ki je trikrat zapored zmagal na Touru (1953–1955) in leta 1956 dodal zmago v “severnem peklu”.
Felice Gimondi: Italijan, eden redkih zmagovalcev vseh treh Grand Tourov, je leta 1966 zmagal na Pariz–Roubaix po svoji zmagi na Touru leta 1965.
Eddy Merckx: belgijski “kanibal”, petkratni zmagovalec Toura, ki je Pariz–Roubaix osvojil trikrat (1968, 1970, 1973).
Bernard Hinault: francoski kolesar s petimi zmagami na Touru je leta 1981 osvojil Pariz–Roubaix.
Ključi do preživetja na Roubaixu
“Vsi športni direktorji govorimo isto – bodite spredaj. A tja ne morejo vsi. Potem pride do težav. Včasih so krivili nas, a to ne sprejemam. Tudi nam so govorili isto, pa smo manjkrat padali. Morda je bilo več medsebojnega spoštovanja,” nadaljuje Zanini.
Italijan priznava, da bi tudi sam razmislil, ali bi svetovnega prvaka poslal na tako tvegan teren: “Res je, da če preveč razmišljaš o padcih, sploh ne greš več dirkat. Ampak Pogačar je pred dvema letoma padel na Liege-Bastogne-Liege in izgubil Tour. Taka tveganja so povsod.”
Tudi mehanske okvare, kot so defekti, na Roubaixu ne izbirajo. “To je čista sreča. Pogosto se zgodi, ko si v koloni, za nekom drugim. Pomaga, če voziš po sredini ceste, kjer so tlakovci boljši – še posebej v mokrem vremenu.”
Zanini je prepričan, da bo prisotnost Pogačarja vplivala na taktike tekmecev. “Mi bomo dirkali s svojimi aduti. A če UAE potegne zanj, lahko morda izkoristimo njihov tempo v zgodnji fazi dirke. Ključno je, da si ob pravem trenutku na pravem mestu,” zaključuje športni direktor ekipe Astana XDS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!