Vročica narašča! V Lillu, kjer je včeraj zvečer že potekala tradicionalna predstavitev ekip pred grand departom, je že vse pripravljeno za jutrišnji začetek 112. dirke po Franciji. Nanjo kot favorit vstopa Tadej Pogačar, strokovnjaki in navijači pa si znova obetajo velik dvoboj z Jonasom Vingegaardom.
Za Tadeja Pogačarja bo to že šesti nastop na Touru de France, Jonas Vingegaard bo na francoski pentlji dirkal petič. 26-letni Slovenec in dve leti starejši Danec sta vse od svojih debijev močno zaznamovala dirko vseh dirk, saj vse od leta 2020 na vrhu skupnega seštevka najdemo le njuni imeni. Še več, od vključno leta 2021, ko sta sočasno dirkala oba, sta si prisvojila prvi dve mesti.
Prav zato, pa tudi ker prvič po letu 2022 na start v Lille, prestolnico Flandrije, oba prihajata optimalno pripravljena (brez posledic kakšnih padcev in poškodb), si v naslednjih treh tednih spet obetamo slovensko-danski dvoboj za najvišjo stopničko končne podelitve, ki se bo 27. julija po letu dni premora spet vrnila v Pariz.
Veliko je bilo že prelitega črnila, kako bo prvi teden zaradi pretežno ravninske oziroma valovite trase na severu Francije kaotičen in poln nervoze. Ter da so organizatorji najtežje klance in etape privarčevali za drugo polovico dirke, zato bomo končnega zmagovalca skorajda zagotovo dobili šele v zadnjem tednu.
Foto: Profimedia
Čeprav je trase iz leta v leto ob številnih spremembah nemogoče primerjati med sabo, pa smo se vseeno zakopali v medsebojne spopade Pogačarja in Vingegaarda na Touru in ugotovili, da je bil v boju za zmago tretji teden zares odločilen zgolj v letu 2023. A gremo lepo po vrsti.
2021: Vingegaard iz Rogličeve sence
Jonas Vingegaard je svoj debi na najprestižnejši kolesarski dirki začel kot glavni gorski pomočnik Primoža Rogliča. Ta je leto poprej proti Pogačarju rumeno majico izgubil v predzadnji etapi, vseeno pa je na Tour pred štirimi leti prišel v ožjem krogu favoritov. A so se Zasavcu sanje porušile že v 3. etapi, ko si je po trčenju z Italijanom Sonnyjem Colbrellijem in padcu poškodoval ramo ter odstopil pred začetkom 9. etape.
V vmesnem času je Tadej Pogačar že oblekel rumeno majico (po 7. dnevu dirkanja). V primerjavi z Vingegaardom, ki se je nenadejano znašel v vlogi kapetana Jumbo-Visme, je imel po 2. etapi 13 sekund naskoka, po 3. že minuto in osem sekund, po kronometru v 5. etapi pa 1:35.
Prvi spopad na Touru: leta 2021. Foto: Profimedia
Iz pogleda skupnega seštevka pa je bila odločilna že 8. etapa na dirki, ko je Pogačarjeva prednost pred Dancem poskočila že na pet minut. Do zaključka se je nato povečala vse do 5:45, a je Vingegaard v zadnjem kronometru predzadnji dan vendarle nekaj pridobil za končnih 5:20 zaostanka za slovenskim šampionom.
Pogačar v rumenem od 8. etape
Foto: Profimedia
2022: Tista 11. etapa …
Tudi v naslednjem letu, ko je Vingegaard domači start v Kobenhavnu že dočakal kot Rogličev sokapetan pri ’čebelah’, smo ključno potezo na dirki videli še pred zadnjim tednom. Pogačar je kot branilec zmage sicer začel bolje in odločneje ter iz dneva v dan pridobival sekunde. Po uvodnem kronometru je bil osem sekund pred Vingegaardom, po zloglasni 5. etapi na kockah 21, po 6. etapi 31 sekund, po 8. etapi pa 39 sekund.
Odločilni dan pa je prišel v začetku drugega tedna, natančneje v 11. etapi. Jumbo-Visma je z dovršeno taktiko že na Col du Galibier s pomočjo znova poškodovanega Rogliča (od dirke se je po padcu čez balo sena v 5. etapi poslovil pred koncem drugega tedna) izmučila Pogačarja, kar je na zadnjem klancu na Col du Granon izkoristil Vingegaard in velikega tekmeca v cilju ugnal za skoraj tri minute. Za 2:22 minute mu je vzel tudi rumeno majico.
Foto: guliverimage
V nadaljevanju preizkušnje je lahko zgolj mirno sledil Pogačarjevim napadom in poskusom, zadnji udarec pa mu je Danec zadal v 18. etapi na Hautacam. Tam ga je ugnal še za 64 sekund in mu skupno ušel že na 3:26, dodatno pa je to prednost povišal na kronometru v predzadnji etapi. Razlika je bila dovolj velika, da je lahko Vingegaard po moštvenem slavju ciljno črto na Elizejskih poljanah prepeljal z 51 sekundami zamude, a skupno vseeno slavil z velikih 2:43 prednosti.
Vingegaard v rumenem od 11. etape
Foto: Guliverimage
2023: Napeto do zadnjega prostega dne, potem pa …
S še precej večjo razliko je Jonas v francosko prestolnico pripeljal leta 2023, pa čeprav dolgo ni kazalo tako. Pogačar, za katerim zaradi zlomljenega zapestja na dirki Liege-Bastogne-Liege ni bilo optimalno pripravljalno obdobje, je imel po drugi etapi 11 sekund naskoka, veliko dogajanja pa smo videli že v prvih dneh po prihodu iz Baskije na francoska tla. V 5. etapi od Paua do Larunsa, ko je za en dan v rumeno majico smuknil Jai Hindley, se je Vingegaard nepričakovano otresel prvega kolesarja sveta in mu skupno ušel na 53 sekund.
Na Tadejev odgovor nismo čakali dolgo, že naslednji dan je vrnil udarec in prednost rivala več kot prepolovil (25 sekund), vse do zaključka drugega tedna pa ga je lovil. Na predzadnjo nedeljo je razlika znašala zgolj 10 sekund, kljub temu pa je Vingegaard ves čas zatrjeval, da se bo razkorak med njima na koncu meril v minutah.
Foto: Profimedia
In res, to je potrdil že gorski kronometer v 16. etapi od Passyja do Comblouxa, ko je 28-letnik iz Hamletove dežele odpeljal izjemno uro resnice in še vedno drugouvrščenega Pogačarja premagal za kar 1:38, tretjega Wouta van Aerta pa za 2:51! Slovenski navijači smo še vedno upali na preobrat, a doživeli še en hladen tuš. Naslednji dan, v 17. etapi, je Pogačar že zelo zgodaj ob vzponu na Col de la Loze zaostal za skupino z rumeno majico in izrekel slavne besede ’Mrtev sem’. Le pomočniku Marcu Solerju se lahko zahvali, da je takrat obdržal drugo mesto, ki ga je na koncu osvojil s 7:29 minute zaostanka za Vingegaardom.
Vingegaard v rumenem od 6. etape
Foto: Profimedia
2024: Maščevanje od začetka do konca
Vingegaard je z zmago pred dvema letoma statistiko dobljenih Tourov izenačil na 2:2, v medsebojnih dvobojih pa povedel z 2:1. Pogačar je bil odločen, da te številke spet obrne sebi v prid in to mu je uspelo v velikem slogu.
V sanjski sezoni, v kateri je prej že zmagal na Giru, pozneje pa postal še svetovni prvak, niti na Touru ni imel prave konkurence. Že v 4. etapi, ki je bila tranzitna iz severa Italije v Francijo, je Jonasu pobegnil na 50 sekund, nato pa se je razlika le še povečevala.
Foto: Profimedia
Po sedmi etapi je znašala 1:15, po 14. 1:57, pred zadnjim prostim dnevom pa že več kot tri minute. Če je danski zvezdnik, ki je prej v sezoni utrpel grd padec na dirki po Baskiji, do zahtevnega konca tedna v okolici Nice morda še upal na preobrat, pa je Pogačar s še tremi etapnimi zmagami le še utrdil svojo premoč ter v cilj ob Azurni obali pripeljal s kar 6:17 minute prednosti.
Pogačar v rumenem od 4. etape
Foto: Profimedia
Kako bo letos? Bosta Slovenec in Danec znova ponudila pravi kolesarski šov? Se lahko v boj vmeša še kdo drug? Čakanja je konec, Tour se začenja že jutri!
Ob omembi odločilnih dni ne moremo mimo Toura 2020, na katerem je slavil Pogačar pred Rogličem. Tam je o zmagovalcu odločal zaključni kronometer v 20. etapi, ki je močno razdelil slovensko javnost. Roglič je namreč pred vožnjo na čas s ciljem na Le Planches des Belles Filles vstopil s 57 sekundami naskoka in enajstih dneh v rumeni majici. A je mlajši od Slovencev uprizoril neverjetno uro resnice ter rojaka prehitel za 1:56, v skupnem seštevku pa za 59 sekund in spisal novo poglavje slovenske športne zgodovine.
19. september 2020. Dan, ki je razdvojil slovensko kolesarsko javnost. Foto: Profimedia
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje