Po predstavitvi tras za Dirko po Italiji in Dirko po Franciji v letu 2023 se nam zastavlja naslednje vprašanje. Bomo na francoski pentlji julija prihodnje leto še četrto leto zapored gledali oba slovenska superšampiona Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča? Ali pa se bo vsaj eden od njiju odločil, da se dobra dva meseca prej raje preizkusi na italijanskih cestah?

Tour de France 2023: kaj čaka kolesarske šampione?

Kolesarstvo

27. Okt 2022 0

Kolesarstvo

27. Okt 2022 0

Italijani tokrat rekli ne: Gira 2023 ne bo v Sloveniji

Kolesarstvo

18. Okt 2022 0

Kolesarstvo

18. Okt 2022 0

Druga polovica oktobra je s tekmovalnega vidika v profesionalnem kolesarstvu zelo mirna, saj tradicionalno pomeni zaključek tekoče sezone. A pestrosti tudi v tem času ne manjka, saj največji tritedenski dirki na svetu – Dirka po Italiji in Dirka po Franciji – predstavita traso za prihodnje leto.

Minuli ponedeljek je v Milanu potekala slavnostna prireditev, na kateri so italijanski organizatorji razkrili 21 etap Gira 2023, ki se bo odvijal od 6. do 28. maja 2023. Začel se bo v Abruci, končal pa v Rimu. V tem času bo vseskozi, z izjemo 13. etape, ki se bo končala v Švici, potekal po italijanskem ozemlju. Zmago iz letošnje sezone bo branil Avstralec Jai Hindley (Bora Hansgrohe).

Le dober mesec dni po koncu prvega Grand Toura se bo že začel drugi. Največja dirka v kolesarskem svetu, Tour de France, se bo tako kot letos začela 1. julija, končala pa 22 dni pozneje. Začetek ali Grand Depart kot temu pravijo Francozi, bo gostila španska Baskija, kjer bodo na sporedu prve tri etape. Nato sledi selitev v Francijo, kjer bo karavana ostala vse do tradicionalnega zaključka na Elizejskih poljanah v Parizu. Rumeno majico bo skušal ubraniti Danec Jonas Vingegaard (Jumbo Visma).

Še četrtič zapored oba na Touru?

Ogromno zanimanja sta bili obe dirki v preteklih letih deležni tudi v Sloveniji. Giro predvsem zato, ker je lani in letos njegova trasa zavila na slovenske ceste, Tour pa zato, ker sta v zadnjih letih nanj kot glavna favorita za končno slavje v francoski prestolnici prišla ta hip najboljša slovenska kolesarja Tadej Pogačar in Primož Roglič.

Prvi je do zdaj nastopil na skupno štirih tritedenskih dirkah, po krstu na Vuelti 2019 je tri leta zapored potoval le še v Francijo. Njegov izkupiček je vrhunski, zbral je dve prvi mesti (Tour 2020, 2021) ter po eno drugo (Tour 2022) in tretje (Vuelto 2019).

Tretjič ali šestič?

Še precej več izkušenj z najbolj prestižnimi dirkami v svetu kolesarstva pa ima Roglič. Ta je svoj debi dočakal na italijanskem Giru 2016 in strokovnjake in navijače kot popolni neznanec šokiral z zmago v kronometru v 9. etapi. V naslednjih dveh letih je dobil priložnost na Dirki po Franciji in z obeh preizkušenj se je vrnil z zmago iz kraljevske etape.

Nato je začel dirkati tudi na skupno razvrstitev. 2019 je v Italiji nekaj časa nosil rožnato majico, a po zdravstvenih težavah zaključil kot tretji. Blizu slavja je bil dobro leto dni pozneje na Touru, ko mu je rumeno majico zadnji dan ‘ukradel’ prav Pogačar. Razočaranja v Franciji, kjer v zadnjih dveh izvedbah po padcih ni videl cilja, je premostil s tremi zaporednimi zmagami na Vuelti. A tudi na Iberskem polotoku ga je na poti do morebitnega pokra rdečih majic septembra letos ustavil grob dotik s tlemi.

Prioriteta je Tour

Pogačar je po letošnjem razočaranju, ko je v lovu na tretjo rumeno majico moral priznati premoč Vingegaardu, takoj napovedal vrnitev v Francijo in maščevanje prihodnje leto. Roglič pa je ob okrevanju po poškodbah in operaciji rame prav zaradi slavja Vingegaarda izgubil samoumevno mesto kapetana v moštvu Jumbo Visme. Vsak s svojimi načrti sta zagotovo z zanimanjem pospremila predstavitev tras Gira in Toura 2023.

Kako realno je, da se po letu 2019 v maju 2023 na italijanske ceste znova vrne slovenski ‘težkokategornik’? Pogačar je v svojih izjavah in pogovorih z mediji večkrat jasno razkril, da si želi nekoč preizkusiti tudi na Giru. A v njegovem moštvu UAE Emirates je Dirka po Franciji zaenkrat prevelika prioriteta. Ker je med koncem prve in začetkom druge preizkušnje le mesec dni premora, je praktično nemogoče, da bi se isti kolesar na obeh potegoval za skupni seštevek.

Motiviran po tretjo zmago

Po bolečem porazu v letošnjem juliju, ki ga je številka ena svetovne kolesarske lestvice prenesla zelo športno, pa lahko z 99,9-odstotno gotovostjo trdimo, da bo mladenič iz Klanca pri Komendi prihodnje leto še enkrat več na stranski tir postavil Giro in vse svoje želje in cilje usmeril v nastop na Touru.

To je potrdil tudi včeraj v Parizu, ko je o trasi Dirke po Franciji govoril kot o trasi, na kateri bo nastopil tudi sam: “Zelo mi je všeč. Že prvi teden bo zelo zahteven, tretji pa sploh. Zabavno bo, komaj čakam na julij. Prav je, da so zahtevne etape na sporedu že na začetku, da je bolj zanimivo. Videli bomo, kako bodo dirkale ostale ekipe, do tja je še zelo daleč. Sam bom znova napadal. Res sem motiviran, da ponovno zmagam.”

(Ne)kapetan, za tri četrt manj kronometra

No, manj jasna pa je prihodnost Rogliča. Čeprav se je še nekaj dni nazaj namigovalo, da bi lahko Vingegaard namesto obrambe naslova v Franciji svojo srečo poskusil v Italiji, pa je te informacije v intervjuju za Cyclingnews Danec zanikal kar sam. Potrdil je, da če bo le v primerljivi formi, bo branil rumeno majico.

Kakšni so torej argumenti za nastop Rogliča na Giru? Glavni se zagotovo skriva v dolžini kronometrskih kilometrov. Medtem ko bo italijanska pentlja v svoji 106. izvedbi vsebovala tri kronometre v dolžini dobrih 70 kilometrov, bo na Touru na sporedu le en, dolg 22 kilometrov, pa še ta gorski. Skoraj 50 kilometrov manj vožnje na čas bi lahko za olimpijskega prvaka v tej disciplini bil pomemben jeziček na tehtnici pri odločitvi.

Na Višarjah bi bil slovenski ‘pekel’

Manj v prid Zasavca pa govori število vzponov, ki presegajo 2000 metrov nadmorske višine. Ni namreč skrivnost, da Kisovčanu ti dolgi vzponi na visoki višini ne ustrezajo tako kot kratki in strmi na nižji višini, na katerih lahko pokaže svojo eksplozivnost. Na več kot dva tisoč metrov nad morjem se bodo na Giru povzpeli kar sedemkrat, na Touru zgolj dvakrat.

Še en argument za novo priložnost na Giru pa ponuja samoumevna vloga kapetana. Tam bi namreč Rogla zagotovo bil vlečni konj Jumbo Visme, saj bo Vingegaard v tej vlogi zagotovo na Touru. A vprašanje je, kakšno ekipo bi Nizozemci Slovencu ponudili v oporo pri naših zahodnih sosedih, logično je namreč, da bo za čebele tudi prihodnje leto glavni cilj sezone slavje na največji dirki v kolesarstvu.

Ko k vsemu naštetemu dodamo še dejstvo, da Dirke po Italiji po dveh letih ne bo v Sloveniji (najbližje ji bo prišla zadnji dan z gorskim kronometrom s ciljem na Svetih Višarjah), je jasno, da je pred Rogličem zahtevna odločitev.

Kot so že pojasnili pri Jumbo Vismi, bodo njihovi kapetani in cilji na največjih dirkah znani še pred iztekom letošnjega leta, ko bodo objavili okvirne načrte naslednje sezone. Vse do takrat pa so to bolj ali manj ugibanja …