Uspešna albanska uvertura, kdaj pa bo na vrsti Slovenija? -

Foto: Guliverimage

Dirka po Italiji se je še petnajstič v zgodovini začela izven italijanskih meja. Prve tri etape so tokrat v Albaniji.

Italijanski velikan si je zaželel De Bruyneja

Nogomet

9. Maj 2025 0

Nogomet

9. Maj 2025 0

Xabi Alonso še korak bližje prihodu v Madrid

Bundesliga

9. Maj 2025 2

Bundesliga

9. Maj 2025 2

Začetek italijanskega Gira je bil prvič “neitalijanski” leta 1965, ko so kolesarji boj za rožnato majico začeli v San Marinu, v žepni državici, obdani z Italijo. To je bila oseminštirideseta izvedba te dirke, ki se je do takrat skoraj praviloma začela v Milanu.

San Marino sicer ni bil velik odmik od “tradicije”, zato so leto kasneje začetek prestavili v vseeno bližnji Monako. Prva daljša selitev začetka Gira pa se je zgodila pred 52 leti, ko so organizatorji Eddyja Merckxa na preizkušnjo zvabili z belgijsko uverturo v težke tri tedne.

Leta 1974 sta bila tako začetek kot cilj prve etape v Vatikanu. Sledilo pa je obdobje 22 let italijanskega uvoda v Giro, vse do izvedbe leta 1996, ko je čast pripadla Grčiji in Atenam.

Do konca prejšnjega tisočletja je “grand depart” gostila še Azurna obala leta 1998, v prvih 25 letih tega tisočletja pa so organizatorji najraje odhajali na Nizozemsko. Kar trikrat se je namreč dirka po Italiji začela tam (2002, 2010, 2016). Vmes je soseda Belgija znova dobila možnost slavnostne otvoritve Gira (2006). Od leta 2010 so uvod gostile še Danska (2012), Velika Britanija, natančneje Severna Irska (2014), Izrael (2018), Madžarska (2022) in letos Albanija.

Neitalijanski začetki Gira

1965: San Marino
1966: Monako
1973: Belgija
1974: Vatikan
1996: Grčija
1998: Francija
2002: Nizozemska
2006: Belgija
2010: Nizozemska
2012: Danska
2014: Velika Britanija
2016: Nizozemska
2018: Izrael
2022: Madžarska
2025: Albanija

Prvo etapo letošnjega Gira je dobil Danec Mads Pedersen. Foto: LaPresse

Zadnji dve izvedbi dirke sta dobila Slovenca: leta 2023 Primož Roglič, lani Tadej Pogačar. Noben izmed za Slovenijo zmagovitih Girov se ni začel izven Italije. A za vse je enkrat prvič. Še posebej, ko upoštevamo dejstvo, da je Roglič z drugim mestom na drugi etapi letošnjega Gira, na kronometru je le za sekundo zaostal za Joshuo Tarlingom (Ineos), že prevzel vodstvo vodilnega.

Vuelta najdlje ostala tradicionalna

Prvi grand tour, katerega start je bil v tujini, je bil Tour de France leta 1954, ko je Amsterdam gostil najboljše kolesarje. Dirka po Španiji se je šele leta 1997 prvič začela na tujem, na Portugalskem.

Giro se je otvoril v Albaniji, kar pomeni, da se je prva etapa odvila že v petek, dan prej kot običajno. Razlog? Potreba po dodatnem dnevu za selitev karavane iz Vlorëja v Alberello v Italiji.

Mednarodna kolesarska zveza (UCI) vsaka štiri leta dovoljuje en dodatni dan za potovanje, ki organizatorjem tritedenskih dirk omogoča bolj ambiciozne starte zunaj matičnih držav. Giro je to prakso že izkoristil – med drugim tudi leta 2018, ko se je dirka začela v Izraelu. To je bil zgodovinski mejnik, saj je šlo za prvi start grand toura izven Evrope.

Kako se določi, kje se bo dirka začela?

Pobudo za gostovanje starta običajno poda nacionalna športna zveza, ki se poveže z organizatorjem. Pri Giru je to italijanski RCS Sport. Cene za takšne projekte so visoke in odvisne od ambicij.

Za letošnji start v Albaniji naj bi vrednost dogovora znašala okrog 7 milijonov evrov. A številke lahko hitro narastejo: Madžarska je za start Gira leta 2022 namenila kar 24 milijonov evrov, Združeno kraljestvo pa je leta 2014 gostilo start Tour de Francea za začetnih 4,2 milijona funtov, ki so se sčasoma povzpeli na več kot 29 milijonov.

Grand Tour ni zgolj športni dogodek, temveč tudi globalna promocijska priložnost. Gledanost, turizem, medijska izpostavljenost in dolgoročne koristi so razlogi, da se države in mesta potegujejo za ta privilegij, kljub visokim stroškom.

Kaj pa Slovenija?

V preteklosti je bilo veliko govora o tem, da bi tudi Slovenija lahko gostila uvodno etapo dirke po Italiji. Te govorice so nekoliko zamrle, so se pa pred časom pojavile nove: da je Slovenija pripravljena na “veliki start” dirke po Franciji leta 2028 ali 2029.

“Prvi pogovori so opravljeni, tudi eden z direktorjem ASO-ja. Pripravljenost je na francoski strani, ASO je pripravljen prisluhniti. Bi pa zdaj potrebovali nekakšno vladno pismo o nameri,” je januarja za MMC potrdil Tomaž Ambrožič, ustanovitelj in direktor športno-marketinške agencije Sport Media Focus.