Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Mikrofon, kamera ter za skupno mizo Primož Roglič in Lora Roglič Klinc v ekskluzivnem dvojnem Sportklubovem intervjuju. Za slovenskim kolesarskim zvezdnikom je pestra prva sezona pri novem delodajalcu, ekipi Red Bull Bora Hansgrohe. Po osmih zmagah, med katerimi je vrhunec predstavljalo četrto skupno slavje na Vuelti, 57 tekmovalnih dneh in zaradi 'izpraznjenega tanka' predčasnem koncu tekmovalnega leta si je Kisovčan skupaj z ženo vzel čas za ekskluzivni intervju za Sportklub.
Za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska, pravi stara slovenska modrost. Pregovor, ki ga v praksi zelo dobro poosebljata Primož Roglič in njegova soproga Lora Roglič Klinc. Usodni da sta dahnila pred dobrimi tremi leti v Goriških brdih, že prej (in tudi pozneje) pa je njuno skupno življenjsko pot, na kateri sta se jima pridružila sinova Lev in Aleks, močno zaznamovala Primoževa kariera profesionalnega kolesarja.
V ekskluzivnem dvojnem Sportklubovem intervjuju sta se dotaknila razburljive prve sezone po Zasavčevi menjavi klubskega okolja, ki je prinesla ogromno lepih, a tudi nekaj težkih trenutkov. Kako se z njimi spopadata, zakaj je Lora neomajno podprla Primoževo selitev iz Jumba-Visme k Red Bull Bori Hansgrohe in zakaj je prvemu Slovencu z zmago na tritedenskih dirkah (Vuelta 2019) v čast voziti ob boku Tadeja Pogačarja?
Čeprav je Roglič zaradi ‘izpraznjenega tanka’ sezono sklenil nekaj dni prej, kot je bilo načrtovano, pa ga to ni ustavilo pri sodelovanju na dogodkih po Sloveniji. Tradicionalni dobrodelni Zlati krog, tokrat v Novi Gorici, odprtje kolesarske steze in parka v Zagorju, nato še druženje z otroki na dogodku v Hočah, Lorinem domačem kraju. “Z veliko močjo pride velika odgovornost,” je neuradni moto njune fundacije, ki sicer nosi Primoževo ime.
Najprej hvala obema, da sta si vzela čas za Sportklub. Primož, za vami je, po predčasnem koncu sezone, kar nekaj dogodkov v domačem okolju. Zakaj vam je pomembno, da vračate družbi to, kar ste vi dobili?
Primož: Sezona je vedno dolga, na koncu pa se vselej zgrne še veliko stvari. A stvari, za katere med sezono nimaš časa, potem pa je. Gre za to, da so mi vsi ti dogodki v posebno čast. Ogromno jih organiziramo mi sami, z našo fundacijo. To so neke zmage, ki jih lahko vsi skupaj dosežemo.
Verjetno so takšni trenutki podpore iz vse Slovenije poleg neomajne družinske ljubezni tisti, na katere se spomnite med kolesarsko sezono, ko vam je najtežje?
Primož: Ja, ravno to. V najtežjih trenutkih želiš oziroma poskušaš dobiti energijo od povsod. Vsi ti dogodki z množicami ljudi, še posebej, če so zraven otroci, ti dajo energijo. To si želiš zapomniti in shraniti za kasneje. In uporabiti ta kanček dodatne energije takrat, ko je potrebno.
Lora, vi ste Primožev stik z domovino tudi takrat, ko njega več mesecev ni tukaj. Kako vi doživljate to, kakšna zvezda je on v Sloveniji?
Lora: (smeh) Priznam, da imam pred tem dogodkom največjo tremo, ker je v mojem domačem kraju. In zato, ker so zraven otroci. To so stvari, ki pridejo zraven. Samo v čast nama je lahko, da jih lahko uresničujeva. Vedno je veliko veselja, saj z veliko močjo pride velika odgovornost. Rečem lahko samo hvala.
O spremembi klubskega okolja, ko ste se preselili iz Jumba-Visme k Bori Hansgrohe, ste vi, Primož, že veliko povedali. Lora, kako pa ste vi doživeli to spremembo, kaj je za vas to pomenilo in kaj je bilo drugače v zadnjem letu?
Lora: Za nas se ni kaj veliko spremenilo. Kolesarji gredo na priprave, dirkajo na istih dirkah … Tako se je odločil, tako je naredil. Pri tej odločitvi sem dobila Primoža, ki se je prav odločil in je bil tudi miren v sebi. To je bila edina sprememba za nas. Večinoma pa te večje ekipe funkcionirajo zelo podobno, tako da ne bi rekla, da je velika razlika.
Primož, če potegnete črto pod leto 2024, prvo leto pri Bori, ki se ji je sredi sezone pridružil še Red Bull. Težek začetek, boljše nadaljevanje, odstop na Touru in vrhunec na Vuelti. Kako se boste spominjali letošnjega leta in kdaj je bilo najlepše?
Primož: Če se vrnem malce nazaj … Spremembe so edina stalnica življenja. Vedno se moramo prilagajati na nove situacije, ki so v vsakem trenutku edinstvene. Imeli smo en kup izzivov letos, upam, da nas isti kup čaka tudi naslednje leto. No, kakšen težek trenutek je lahko manj in kakšen dober več.
ežko je izpostaviti enega … Vsi skozi rezultate vemo in vidimo, kje nam je šlo in kje ne. Ampak mogoče ravno takrat, ko ti ne gre ali ne dosežeš tistega, kar si zadaš, ti da – ne bom rekel energijo in moč, čeprav tudi malo – razmišljanje, ki je potrebno, kako stvari narediti drugače in bolje. Da ti uspe biti najboljši.
Res je za nami en rollercoaster (vlakec smrti, op. p.) od leta, bi pa to takoj podpisal, če bi mi kdo omenil takšno uvodno sezono pred lanskim začetkom pri Bori. Nova ekipa, vse novo. Uspelo nam je zmagati na nekaj lepih dirkah.
Lora, enako vprašanje tudi za vas. Vi ste tista prva, na katero se Primož obrne ob zmagah, pa tudi ob padcih. Kdaj je bilo vam najlepše in kdaj najtežje?
Lora: To je precej nehvaležno vprašanje, saj ko se zgodi nekaj ’slabega’, v tistem trenutku pomisliš, da je to nekaj najhujšega. Isto je tudi, ko se zgodi nekaj zelo dobrega. Ko pa se leto izteka in se imaš čas obrniti nazaj, ugotoviš, da si se mogoče motil.
Ne morem zbrati trenutka, ko je bilo najtežje oziroma najlažje. Vse gre nekako skupaj. Tako živimo, smo navajeni. Vedno je gor in dol. Tudi v življenju ne gre samo gor. To je čar vsega, da se borimo naprej.
Vi ste v svoji knjigi z naslovom Kilometer 0 beležili dogodke s Primoževih dirk. Ta je izšla leta 2021, se obeta kakšno nadaljevanje?
Lora: Ja (smeh). Ko mi bodo otroci dali malo več za dihati (smeh). Imam napisanih kar veliko stvari, moram samo še začutiti pravi trenutek, da jih dam na kup oziroma da dobijo neko obliko. Ko sem brala stvari za nazaj, sem opazila zanimivo stvar.
Zmage oziroma stvari, ki so lahko dosežene, v meni nikoli ne vzbudijo želje po pisanju ali refleksiji. To vedno vzbudijo težke stvari, ki jih je sicer lahko manj (smeh) …
Primož: Potem bo tudi knjig manj.
Lora: To so stvari, ki te dobesedno učijo živeti. Nadaljevanje bo, nekaj se nam obeta (smeh).
Primož, konec oktobra boste praznovali 35. rojstni dan. Čutite, da je vaš ’tank’, kot sami radi rečete, zaradi poznejšega kolesarskega začetka bolj poln oziroma manj izpraznjen kot pri drugih kolesarjih vaše starosti?
Primož: To bomo videli. Po eni strani ja, ker veliko isto starih ali starejših kolesarjev ni. Večina je mlajših, če zdaj pogledamo vse. Glavno je, koliko časa ti čutiš željo po kolesarjenju, po vožnji s kolesom. Biti del tega kolesarskega sveta. Zaenkrat si želim še biti, koliko časa še, bomo videli. Gremo dirko po dirko, sezono po sezono.
Ne moremo mimo Tadeja Pogačarja. Za njim je fantastična sezona, na velika vrata kolesarstva pa je potrkal prav v Španiji 2019, ko ste vi postali prvi Slovenec z osvojenim grandtourom. Ste vi osebno pričakovali, da bo dosegel vse, kar je dosegel v šestih letih med elito? Ne nazadnje vas je ob koncu sezone ujel, leto 2024 oba zaključujeta z 88 profesionalnimi zmagami.
Primož: O njem lahko govorimo s sami presežniki. Tudi sami rezultati govorijo o vsem tem. Ni kaj veliko za dodati. Konec koncev mi je lahko v posebno čast, da nastopam v tej dobi slovenskega kolesarstva, v kateri krojimo sam svetovni vrh. Želim si, da traja čim dlje. Da bodo tudi kolesarji za nami posegali po vseh teh rezultatih.
Lora: Zato smo tu, na tem dogodku. Poglejte, koliko je otrok.
Lora, vi spremljate Primoža na dirkah z avtodomom. Imate kakšen podatek, koliko kilometrov ste letos preživeli na cesti?
Lora: (smeh). Raje ne. Ne, ampak res ogromno. Nepredstavljivo. Včasih v dveh dneh naredimo tudi 3000 kilometrov. Priznam, da bi mi hitreje minilo, če bi bila sama, ampak z dvema ’mulcema’ pa je kar naporno. Rekla pa bi, da smo naredili kar veliko kilometrov.
Primož, po Zlatem krogu v Novi Gorici ste med vrsticami namignili tudi, da bi vas prihodnje leto lahko spet videli na Giru. Vem, da programa z Red Bullom še niste sestavljali, a če zadnji teden v Italiji glede na govorice tako kot letos ne bo pretirano zahteven, bi lahko prvič v karieri poskusili tudi z dvojčkom Giro-Tour?
Primož: Vedno je možnost. Lahko se pogovarjava in ugibava, ampak nič še ni zunaj. Ne trase Gira ne ostalih dirk. Niti sam ne vem še, kaj točno bi vozil in kakšen program bi imel. Moramo se uskladiti, do konca januarja se to nekako izkristalizira. Januarja v Avstralijo ne bom šel. Bomo videli. Giro je zagotovo privlačen, če bo šel spet čez Slovenijo.
Lora: Če bo.
Primož: Če bo. Govorice pravijo, da bo. Po drugi strani pa ja … Moramo videti trase, se usesti in začrtati program za naslednje leto. Dirk je ogromno, izzivov je ogromno. Se veselim.
Še to, prav na vaš rojstni dan (29. oktobra) bodo organizatorji Toura predstavili traso za izvedbo 2025. Že vesta, kje bosta takrat? Bosta praznovala in pospremila dogajanje v Parizu?
Lora: Pakirala bova za Tokio (smeh).
Primož: Ja, pakirala bova (smeh).
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje