Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Jutri ob 9.45 se bo začela težko pričakovana cestna dirka svetovnega prvenstva v kolesarstvu. Slovenska reprezentanca bo imela na hrbtu glavno tarčo, saj bo mavrično majico izpred leta dni branil Tadej Pogačar, tudi tokrat glavni favorit za zlato odličje.
V ponedeljek bo minilo točno leto dni, odkar je Tadej Pogačar z brezglavim napadom sto kilometrov do cilja, ki ga je tudi sam označil za norega, na züriških cestah izpolnil enega glavnih ciljev svoje izjemne kariere in postal svetovni prvak na cestni dirki članov.
Že dan prej, jutri, bo 27-letni Slovenec branil prigarani naslov in njemu pripadajočo mavrično majico, ki jo je ponosno in uspešno nosil v zadnjih mesecih. Z 19 zmagami v posebnem oblačilu je poskrbel za sedmi najboljši dosežek aktualnega svetovnega prvaka. Pred njim so le uspehi treh Belgijcev in Italijana, izenačil pa se je z legendarnim Francozom.
Število zmag v mavrični majici:
44 – Freddy Maertens (Belgija) v sezoni 1976
27 – Eddy Merckx (Belgija) v sezoni 1971
22 – Eddy Merckx (Belgija) v sezoni 1974
21 – Eddy Merckx (Belgija) v sezoni 1967
21 – Tom Boonen (Belgija) v sezoni 2005
20 – Francesco Moser (Italija) v sezoni 1977
19 – Bernard Hinault (Francija) v sezoni 1980
19 – Tadej Pogačar (Slovenija) v sezoni 2024* pri vseh kolesarjih je zapisana letnica sezone, ko so postali svetovni prvaki, čeprav so večji del zmag dosegli v naslednjem koledarskem letu
Vsi najboljši z izjemo enega
A ni skrivnost, da si Pogačar želi majico obdržati vsaj še za leto dni. Tudi za letošnjo sezono je cestno dirko svetovnega prvenstva obkrožil kot enega glavnih ciljev, selektor Uroš Murn pa mu je ob tem znova zagotovil najmočnejšo možno podporo.
Slovensko reprezentanco, ki bo zaradi branjenja naslova prvaka kot edina imela pravico nastopa z devetimi kolesarji, bodo poleg Pogačarja sestavljali Primož Roglič, Matej Mohorič, Luka Mezgec, Domen Novak, Matevž Govekar, Gal Glivar, Jaka Primožič in Matic Žumer. Od prvokategornikov bo manjkal le lanski ključni člen Jan Tratnik, ki se bo po poškodbi na Giru v zaključku sezone posvetil klubskim dirkam.
“Za nas skrivalnic na tem prvenstvu ne bo. Vsi bodo dirkali proti nam,” je še pred odhodom v Ruando napovedal Murn. Takšna napoved zagotovo drži, saj Pogačarju ob pogledu na traso pripada spet vloga prvega favorita, pa čeprav je prvo nalogo na cestah Kigalija – vožnjo na čas minulo nedeljo – odpeljal slabše od pričakovanj in za las ostal brez kolajne.
Bo res tako težko?
Toda prerez cestne dirke v prestolnici prve afriške države, ki gosti šampionat, je pisan na kožo Pogačarju. 267,5 kilometra dolga cestna preizkušnja s kar 5475 višinskimi metri je na papirju še težja kot lanska v Zürichu (270 km, 4470 višinskih metrov). Še več, to bo, vsaj po številkah, celo druga najtežja dirka v zgodovini svetovnih prvenstev po višinskih metrih, težja je bila le leta 1966 v Nürburgringu. Še težjo si lahko kolesarji sicer obetajo čez dve leti v francoskem Sallanchesu v Savojskih Alpah.
Dirka bo razdeljena na tri dele, v prvem in zadnjem bodo kolesarji prevozili 15 krogov (9+6) po mestu Kigali (med 1400 in 1500 metri nadmorske višine), posamezen krog je dolg 13,6 kilometra. Vmes pa karavano po približno polovici dirke (134,4 km) čaka še dodaten ’ovinek’ in vzpon na bližnjo goro Kigali na 1771 metrov nadmorske višine. Ta klanec je dolg 5,9 kilometra s 6,9-odstotnim povprečnim naklonom. Tudi sicer bodo krogi po Kigaliju zelo zahtevni in razgibani, dober kilometer pred prečkanjem ciljne črte pa bo vsak krog peljal še čez zahteven tlakovani klanček, kjer je Remco Evenepoel v zaključku kronometra prehitel Pogačarja.
Veliko velikih imen, a nevaren je praktično vsak
Prav Belgijca se po dominantni vožnji na uri resnice, ki mi je prinesla še tretji zaporedni kronometrski naslov svetovnega prvaka, obeta kot glavnega Pogačarjevega tekmeca tudi na cestni dirki. Ob odsotnosti Jonas Vingegaarda, s katerim se bosta že prvo oktobrsko nedeljo srečala na evropskem prvenstvu, pa bi lahko visokoleteče slovenske načrte pokvarili še Richard Carapaz, Tom Pidcock, Ben Healy, Juan Ayuso, Isaac del Toro, Julian Alaphilipe, Jay Vine, Marc Hirschi, Giulio Ciccone, Oscar Onley, Thymen Arensman … Da o vseh mogočih presenečenjih na takšnih dirkah, kjer ni radijskih povezav, niti ne govorimo. Vemo pa, da ne bosta zmagala Mathieu van der Poel in Wout van Aert, ki sta se SP predčasno odpovedala.
Celotna startna lista:
Kako bo dirkal Roglič?
Svojo besedo bi lahko imel jutri tudi Primož Roglič. V luči cestne dirke se je odpovedal kronometrskemu nastopu in raje samoiniciativno odpotoval na višinske priprave v Sierro Nevado, ob tem pa v pogovoru za 24ur.com poudaril, da je “treba Tadeju le dati prostor in mu ne biti v napoto”. Nekateri v njegove besede sicer dvomijo, med njimi tudi nekdanji zmagovalec Vuelte Chris Horner, a dejstvo je, da bi lahko tudi izkušeni Kisovčan ob dobrih nogah posegel visoko.
Kako se bo vse skupaj razpletlo in ali bo Slovenija dočakala še peto medaljo na svetovnih kolesarskih prvenstvih, bo jasno jutri nekaj pred 17. uro. Dirko bomo v živo spremljali tudi na naši spletni strani.
Elitna sedmerica z novim članom?
V celotni zgodovini svetovnih prvenstev – prvič so cestno dirko izpeljali leta 1927 v Nürburingu, ko se je zmage veselil Italijan Alfredo Binda, je le sedem kolesarjev uspešno ubranilo svoj naslov. Belgijci Georges Ronsee, Rik Van Steenbergen in Rik Van Looy, Italijana Gianni Bugno in Paolo Bettini ter Slovak Peter Sagan in Julian Alaphilippe. Sagan je tudi edini, ki je bil prvak trikrat zapored (2015-17). Pogačar bi lahko postal osmi z uspešnim branjenjem krone, kaj takšnega ni uspelo niti velikemu Eddyju Mercxku, ki je bil svetovni prvak sicer trikrat, a nikoli v zaporednih letih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje