Kdo je osmi član sanjske ekipe, ki bo pomagal Pogačarju in Rogliču?

Foto: Profimedia

Slovenski selektorji so objavili sezname, s katerimi bodo reprezentance Kolesarske zveze Slovenije nastopile na prihajajočem svetovnem prvenstvu v Švici. Največ pozornosti je pričakovano deležna moška članska zasedba, ki bo dirkala v najmočnejši postavi, sedmim kolesarjem iz svetovne serije pa se bo pridružil Jaka Primožič.

Selektor moške članske reprezentance Uroš Murn je že minuli teden, kmalu po koncu dirke po Španiji, potrdil, da bo Slovenija v Zürichu tekmovala z najmočnejšo postavo. Ob boku prvega favorita prvenstva Tadeja Pogačarja bo dirkalo še preostalih šest kolesarjev iz svetovne serije, torej Primož Roglič, Matej Mohorič, Domen Novak, Jan Tratnik, Luka Mezgec in Matevž Govekar. V zraku je ostalo le še vprašanje zadnjega člana osmerice za cestno dirko 29. septembra, ki je pripadlo Jaki Primožiču.

“V Švico potujemo z najmočnejšo postavo in visokimi cilji. Vloženega je bilo veliko truda v to, da smo po nekaj letih znova zbrali celotno ekipo z najboljšimi kolesarji na svetu. S tako ekipo nimamo česa skrivati, cilj je vsaj medalja na cestni dirki. Vemo pa, da so enodnevne dirke nepredvidljive,” je ob predstavitvi seznama dejal Murn.

Sedem krogov po Zürichu bo dalo novega prvaka

Skoraj 274-kilometrska preizkušnja se bo v nedeljo, 29. septembra, začela v mestu Winterthur, severovzhodno od Züricha. Od tam sledi kratek krog proti severu, ki prinaša dva vzpona, ki bosta prvo priložnost ponudila ubežnikom – najprej se bodo vzpeli na Buch am Irchel, kmalu zatem pa še na Kyburg (1,2 km/12 %). Od tam se bo karavana še enkrat pripeljala skozi Winterhur, nato pa skozi mesta Illnau, Volketswil in Maur proti jugu.

Dobrih 200 kilometrov do cilja sledi tretji klanec dneva do Binza (4,6 km/4,5 %), kjer bodo kolesarji na vrhu vstopili v krog, ki ga bodo v nadaljevanju dneva prevozili sedemkrat.

Šest kilometrov pozneje je na vrsti še en kratek klanček na cesti Schmalzgruebstrasse, ki mu sledi spust do züriškega jezera, od tam pa prvič čez ciljno črto. Po tehničnih zavojih v središču mesta bodo kolesarji prvič zares okusili, kaj jih čaka. Prvič se bodo povzpeli po cesti Zürichbergstrasse, ki v dolžino sicer meri zgolj 800 metrov, a ima povprečni naklon kar 8,6 odstotka, maksimalnega pa kar 15,9 odstotka!

Od tam sledi kilometer in pol lažne ravnine, nato pa nov izziv: klanec na cesti Witikonerstrasse, ki je dolga 4,1 kilometra (povprečni naklon 3,8 %), v osrčju pa ima en kilometer točno osemodstotni naklon. Naslednjih 10 kilometrov sledi vožnja po platoju, ki spet ni povsem ravninska, saj spet sledi že omenjena Schmalzgruebstrasse (300 metrov, 8 %).

Foto: organizator

Popolno za svetovno prvenstvo

Vsak od sedmih krogov pri Zürichu je dolg 26,8 kilometra in ima 409 višinskih metrov. Zadnjič bodo po zloglasni Schmalzgruebstrasse kolesarji v zadnjih 10 kilometrih preizkušnje, ki se bo začela ob 10.30, najboljše pa v cilju pričakujejo okoli 17. ure. Skupaj bodo zadnjo septembrsko nedeljo opravili s kar 4470 višinskimi metri.

“Proga je težka, a ne pretežka. Kolesarji smo tisti, ki jo naredimo težko. Lani smo na Škotskem vsi pričakovali sprinterski zaključek, pa je bilo daleč od tega. Letos je bolj naklonjena hribolazcem kot lani, toda proga je zelo razgibana in eksplozivna. Ima tudi nekaj tehničnih delov. Popolna je za svetovno prvenstvo,” je traso za Gazetto dello Sport opisal Pogačar.

Roglič edini v vožnji na čas

Že en teden prej bo na sporedu kronometrska preizkušnja. Čeprav ima Slovenija na kronometru na voljo dve mesti, bo slovenske barve zastopal zgolj Primož Roglič. “Tudi v vožnji na čas se Primož lahko bori za medaljo. Trasa sicer ni zelo zahtevna. Prvi del in zadnji del sta ravninska, vmes pa je en klanec, ki bi Primožu moral ustrezati,” je dodal Murn.

46-kilometrska trasa sicer ni pretirano namenjena hribolazcem, saj ponuja zgolj 413 višinskih metrov. Največ vzpenjanja bo po dobri polovici, ko sledi razgibanih devet kilometrov. Najprej 2,6-kilometrski klanec s 4,5-odstotnim naklonom, po hitrem spustu pa še strmejši klanček (1,4 km/5,1 %). Zaključnih 12 kilometrov ob obali jezera bo povsem ravnih in ravninskih.

Foto: organizator

Zelo močne tudi ostale zasedbe

22. septembra bo na sporedu tudi vožnja na čas v ženski članski kategoriji. Tam bosta slovenske barve zastopali Eugenija Bujak in Urška Žigart. Čaka ju 29,9 km dolga trasa z nekaj več kot 300 višinskimi metri. Zaključni del trase je enak kot na moški dirki, le da je prvi del krajši. Eugenija bo tokrat nastopila le v vožnji na čas. Kvoto treh kolesark na cestni dirki, ki bo 28. septembra, bosta poleg Urške dopolnili še Urša Pintar in Špela Kern.

Z Galom Glivarjem bo na najvišja mesta na cestni dirki 27. septembra ciljala tudi moška reprezentanca do 23 let. Tu imamo prav tako pravico nastopa s tremi kolesarji. Poleg Gala bosta v ekipi še Jaka Marolt in Anže Ravbar, še lani evropski prvak v kategoriji mladincev. Anže bo tudi tisti, ki bo nastopil v vožnji na čas, ki bo 23. septembra.

Gal Glivar. Foto: Kolesarska zveza Slovenije/Sportida

V Zürich potujeta tudi ženska in moška mladinska reprezentanca. Predvsem pri mladincih so pričakovanja kljub poškodbi Jakoba Omrzela še vedno visoka. Ekipo bo sestavljalo pet kolesarjev: Bastian Petrič, Bor Ebner, Erazem Valjavec, Gašper Štajnar in Sven Aleksander Mernik. Kot vse ostale cestne dirke bo tudi tukaj odločitev padla na zahtevnih zaključnih krogih po Zürichu. Pri mladincih ne bomo imeli predstavnika v vožnji na čas. Pri mladinkah bosta tam nastopili Zoja Ferlež in če bo zdravstveno stanje dopuščalo, še Eva Potočnik. Na cestni dirki pa bodo poleg Zoje nastopile še Sara Pestotnik, Anet Trakonja in Dominika Štrukelj.

Visoke ambicije v vseh kategorijah

“Na svetovno prvenstvo se odpravljamo z visokimi ambicijami v vseh kategorijah. V vožnji na čas, kjer je trasa takšna, da bodo v ospredju pravi specialisti, razen Primoža nimamo takšnega kolesarja ali kolesarke. Trasa za cestne dirke pa je takšna, ki nam ustreza. Ključen bo predvsem prvi del kroga okoli Züricha, ki je najtežji del trase in kjer so bodo delale razlike. Razplet dirk v mlajših kategorijah je nepredvidljiv, pri moških do 23 let bo naš glavni adut Glivar, ki bi mu trasa morala ustrezati. Pri mladincih imamo kljub odsotnosti Omrzela še vedno nekaj kolesarjev, ki bi lahko krojili razplet dirke. Članske dirk bodo bolj kontrolirane in se bodo odločale v zadnjih dveh krogih,” je misli pred odhodom v Švico zbral direktor cestnih reprezentanc pri Kolesarski zvezi Slovenije Martin Hvastija.