Kje bo Tadej Pogačar napadel tokrat?

Foto: Profimedia

Jutri bo znova, drugič v tej sezoni, na delu Tadej Pogačar. Prvi kolesar sveta bo nastopil na njemu tako ljubi dirki Strade Bianche, ki jo je osvojil že lani in leta 2022. Kaj ga čaka in kje bo tokrat sprožil odločilni napad?

Najboljši kolesar na svetu si je za generalko pred prvim in največjim ciljem spomladi, spomenik od Milana do Sanrema (22. marca), znova izbral še eno italijansko klasiko – Strade Bianche.

Na tej z belimi makadamskimi cestami v Toskani zaznamovani dirki je Tadej Pogačar do zdaj nastopil že petkrat, svoje rezultate pa je stopnjeval. Po 30. mestu leta 2019, 13. leta 2020 in sedmem leta 2021 je v sezonah 2022 in 2024 zmagal. In to v velikem slogu. Pred dvema letoma tam zaradi drugačnega programa dirk ni nastopil.

Tadej Pogačar Strade Bianche — Foto: Profimedia

Na neuradnem šestem spomeniku, ki ga drugo marčevsko soboto čaka šele 19. izvedba v zgodovini, se je slovenski zvezdnik vedno rad poigraval s konkurenco, do obeh zmag je namreč prišel po dolgem samostojnem begu. Če je pred tremi leti tekmecem ušel 50 kilometrov do cilja, je lani – po tem ko so organizatorji traso podaljšali – odločilno skočil že 81 kilometrov pred zaključkom v Sieni.

Kot da si želijo prireditelji videti, kje so meje Pogačarja – tokrat bo tam prvič nastopil v dresu svetovnega prvaka -, so dirko še za odtenek podaljšali, tako da bo letošnja izvedba v dolžino merila 213 kilometrov, od katerih jih bo točno 81,7 kilometra potekalo po makadamu. Peščenih sektorjev bo 16, prvi bo na sporedu že po 14 kilometrih po startu (ob 11.20).

Trasa Strade Bianche 2025:

Kar nekaj sektorjev ima zelo zahtevne klančke, čigar naklon presega dvomestne številke v odstotkih. Nič presenetljivega ne bi bilo, če Pogačar spet napade v odseku Monte Sante Marie tako kot ob minulih dveh zmagah, ki je na sporedu kot deveti po vrsti, dolg pa je 11,5 kilometra. Če bi karavana slučajno dlje zdržala skupaj, pa sijajno priložnost ponuja tudi zadnji odsek Le Tolfe, ki je sicer dolg le 1,1 km, a vsebuje vzpon s kar 18 odstotki naklona. Od tam je do cilja le še 12 kilometrov. Tudi zaključek pred Piazzo del Campo v Sieni pa v praksi preprečuje sprinterski obračun – 500-metrski odsek z 12 odstotki naklona, v najhujšem delu kar 16!

Pet Slovencev, najtrši oreh Britanec

Kaj pa konkurenca? Kot najresnejšega rivala se omenja Toma Pidcocka, ki je leta 2023 izkoristil Pogačarjevo odsotnost in slavil po 42-kilometrskem pobegu do cilja. V ožji izbor specializirani portali ponujajo še Bena Healyja, Quinna Simmonsa, Marca Hirschija, tudi Attilo Valterja. Zelo nevaren bi lahko bil tudi novinec v vrstah Red Bulla Maxim van Gils, ki pa je zbolel, zadnje dni ni treniral in ga na italijanski klasiki ne bo. Če se Pogačarju ne bi izšlo po načrtih, bi kapetansko vlogo pri UAE Emirates verjetno prevzel Isaac del Toro.

“S te dirke imam nekaj lepih spominov. Upam, da bom spet del akcije. Pričakujemo lahko močno konkurenco. Lepo je bilo sezono začeti v ZAE in tam zmagati. Ekipa je dobro razpoložena. Upajmo, da bomo tako tudi nadaljevali,” je pred dirko dejal Pogačar, ki mu bodo podporo poleg Mehičana del Tora nudili še Domen Novak, Italijan Filippo Baroncini, Avstrijec Felix Grossschartner ter Belgijca Florian Vermeersch in Tim Wellens. V ekipnem avtomobilu bo kot športni direktor poveljeval Andrej Hauptman.

Pogačar bi z morebitnim slavjem že postal sorekorder po številu zmag na znameniti klasiki, tri je do zdaj zbral le še Švicar Fabian Cancellara, ki je bil najboljši v letih 2008, 2012 in 2016.

Od Slovencev bodo nastopili še Matej Mohorič (Bahrain Victorious), Jan Tratnik (Red Bull Bora Hansgrohe) in Gal Glivar (Alpecin Deceuninck).