Je lahko kolesarska sezona za eno državo še uspešnejša, kot je bila sezona 2021 za Slovenijo? Tadej Pogačar in Primož Roglič sta pobrala zmage na praktično vseh največjih dirkah, na katerih sta nastopila, tekmecem pa pustila zgolj drobtinice.

Sanjsko leto slovenskega kolesarstva

Kolesarstvo

10. Okt 2021 7

Kolesarstvo

10. Okt 2021 7

Za obema omenjenima kolesarjema je izjemno uspešno leto. A do uspehov sta prišla na povsem drugačna načina. Tadej Pogačar je leto začel zmagovalno, na najvišjem nivoju, tako ga je tudi zaključil. Redko se zgodi, da kolesar od začetka do konca sezone praktično ne popusti, 23-letniku je tako uspela skoraj da popolna sezona. Primož Roglič je letos doživel nova razočaranja, a se zopet dvignil nazaj na vrh. Kot zna samo on.

Je Pogačarjeva sezona 2021 neponovljiva?

Na prvi dirki sezone v Združenih arabskih emiratih je Tadej Pogačar takoj pokoril vso konkurenco. Izjemen uvod je nadaljeval na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja, kjer je prav tako osvojil skupni seštevek. Na Dirki po Baskiji je zasedel skupno tretje mesto, zaostal je le za Rogličem in Jonasom Vingegaaardom. Nato je na veličasten način osvojil spomenik še Liege-Bastogne-Liege. Vse našteto se je zgodilo do konca aprila.

Maja Pogačar ni dirkal, vrnil se je na Dirki po Sloveniji. Tudi to preizkušnjo je brez težav dobil. Na državnem prvenstvu je dvakrat končal kot podprvak. Z lepimi obeti se je tako podal na dirko vseh dirk: Tour de France.

Pogačar v 21 tekmovalnih dneh na francoskih cestah ni pokazal šibkosti. Dirkal je preudarno, a hkrati napadalno. Veselil se je treh etapnih zmag, Tour pa dobil z ogromno prednostjo. Osvojil je tudi belo majico za najboljšega mladega kolesarja ter pikčasto za najboljšega hribolazca.

Sledile so olimpijske igre in nov uspeh: bronasta medalja na cestni dirki v Tokiu. Na svetovnem prvenstvu se mu ni izšlo, zato pa je sezono zaključil na najlepši možni način: dobil je še drugi spomenik v sezoni, Dirko po Lombardiji.

Neverjetno leto slovenskega kolesarja dokazujejo številni zanimivi podatki. Pogačar je na primer prvi kolesar po legendarnem Belgicju Eddyju Merckxu leta 1973, ki je osvojil dva spomenika in eno tritedensko dirko v isti sezoni.

Leto vzponov in padcev Primoža Rogliča

Leto 2021 je bilo za Primoža Rogliča polno vzponov in padcev. Dobesedno. Sezono je začel v začetku marca na dirki Pariz-Nica. Vse do zadnje etape je zanesljivo vodil, nato pa se mu je pripetil padec. Dirko je končal na 15. mestu. Kmalu se je vrnil nazaj na vrh. Dobil je Dirko po Baskiji in premagal tudi Tadeja Pogačarja. Sledil je izjemen nastop na Valonski puščici, kjer je zaostal le za svetovnim prvakom Julianom Alaphilippom. Zmage na dirki Liege-Bastogne-Liege ni ubranil, po belgijski klasiki pa se je odločil za dvomesečni premor od dirk.

Vrnil se je na Dirki po Franciji, vsi pa vemo, kako se je njegov Tour končal. Z novimi padci, modricami in odrgninami.

A kot smo že navajeni, se je Roglič zopet pobral. Zgolj štiri tedne po tem, ko je odstopil s Toura, je znova stopil na najvišjo stopničko. Osvojil je zlato kolajno v kronometru na olimpijskih igrah v Tokiu.

Sledila je tretja zaporedna zmaga na španski Vuelti, ki (v Rogličevem slogu) ni minila brez “okušanja” španskega betona. “No pain, no glory,” so Primoževe besede, ki si jih bomo ljubitelji kolesarstva zapomnili za vedno.

Ob koncu sezone pa je dobil še dve italijanski enodnevni dirki: Milano – Torino in Giro dell’Emilia.

Rivalstvo, ki ga sploh ni

Tadeju Pogačarju je sezona 2021 prinesla številne nagrade. Postal je slovenski kolesar leta, osvojil tudi Zlato rogovo kolo, pa tudi Velo d’or, kolesarsko različico nogometne Zlate žoge. Primož Roglič je v tem seštevku končal kot drugi, lani pa je tudi sam osvojil Zlato kolo.

Vseeno pravega rivalstva ni, je bolj napihnjeno in umetno narejeno. To potrjujeta tudi Pogačarjeva starša.

Starša Tadeja Pogačarja o rivalstvu s Primožem Rogličem:

Marjeta Pogačar: Mediji lahko delijo ali združujejo. Prizadevati bi si morali za to, da se delitev ne bo povečevala, ampak zmanjševala. Naslovi člankov so včasih res takšni, da se vprašaš, kaj se je zgodilo. A na koncu ugotoviš, da se ni nič.

Mirko Pogačar: V Sloveniji je že kar navada, da vključujemo rivalstvo in nevoščljivost. Na prireditvi Športnik leta se mi je vprašanje Rogličevemu očetu glede rivalstva med družinama zdelo neprimerno. Naslovi so prepogosto bombastični, v slogu ‘Kaj je naredil Roglič Pogačarju?’ Mislim, da to ni primeren naslov za športne teme. Nehajmo s tem.

Ni rivalstva, je pa tekmovalnost. Oba delujeta mirna in prijazna, a sta neizprosna tekmeca ter borca, ki ju zanima zgolj zmaga. Tekmeca, z neizmernim spoštovanjem drug do drugega. To smo videli že na lanskem (ko je Pogačar na predzadnji etapi Rogliču odvzel rumeno majico), julija 2021 pa tudi na letošnjem Touru.

Pogačar in preostala slovenska kolesarja na Dirki po Franciji 2021 (Matej Mohorič in Luka Mezgec) so svoje spoštovanje do Primoža Rogliča pokazali na zadnji etapi letošnjega Toura, ko so pozirali z njegovo startno številko:

Zanimiv podatek je predvsem ta, da sta Roglič in Pogačar pobrala zmage na vseh enodnevnih klasikah in spomenikih v letošnji sezoni, ko sta nastopila drug proti drugemu. Roglič je dobil italijanski klasiki Milano – Torino in Giro dell’Emilia, Pogačar pa spomenika Liege-Bastogne-Liege in Dirko po Lombardiji. Ob tem je 23-letnik na cestni dirki v Tokiu pobral bron. Več kot očitno je, da drug drugega ženeta naprej, še na višji nivo, ki je nedosegljiv vsej svetovni kolesarski karavani.

Uvrstitve Rogliča in Pogačarja na dirkah v letu 2021, kjer sta nastopila drug proti drugemu:

Kljub izjemnima dvema letoma, v katerih smo videli številne dvoboje Pogačarja in Rogliča na najvišjem nivoju, pa še bolj veseli dejstvo, da je to šele začetek njunega “rivalstva”. Oba sta namreč v letu 2021 podaljšala pogodbi s svojima trenutnima ekipama. Tadej Pogačar je poleti obljubil zvestobo ekipi UAE Team Emirates do konca leta 2027, Roglič pa nedavno z nizozemsko Jumbo-Vismo podaljšal do leta 2025.