Pogačarjeva (dokončna) pot za večnost

Kolesarstvo 1. Okt 20255:00 0 komentarjev
Foto: Profimedia

Kolesarski svet se še naprej klanja Tadeju Pogačarju, ki je v nedeljo v svojem slogu ubranil naslov svetovnega prvaka in bo v mavrični majici kolesaril vsaj še leto dni. A že v pogovoru takoj po cestni dirki je nakazal, da ga zanima prihodnost, ki ponuja priložnosti za nova zgodovinska poglavja.

“Veselim se že naslednjega tedna in evropskega prvenstva, ko bom spet dirkal z reprezentanco, pa tudi že SP-ja naslednje leto,” je v pogovoru za TV Slovenija le nekaj minut po zaključku nedeljske cestne dirke dejal novi/stari svetovni prvak. In nakazal svojo nadaljnjo pot.

Tadej Pogačar je že v nedeljo spisal zgodovino, ko je v Ruandi spisal noro zgodbo in do drugega naslova svetovnega prvaka prišel po napadu že 104 kilometre pred ciljem. Svoj mejnik iz lanskega Züricha je popravil še za tri kilometre.

Da je 27-letnik iz Klanca pri Komendi na šampionski način pozabil na kronometrsko razočaranje in postal sploh prvi kolesar v zgodovini, ki je v dveh zaporednih letih osvojil dvojček dirka po Franciji-cestna dirka svetovnega prvenstva, smo že pisali. Da se je vpisal na seznam elitne osmerice, ki je ubranila mavrično majico, prav tako. A to za prvega kolesarja sveta verjetno ni dovolj.

Tadej Pogačar
Foto: Reuters via Guliver

Priljubljene kanadske ceste

Priložnost, da še tretjič obleče mavrično majico, bo prihodnjo jesen gostila Kanada. Natančneje Montreal, kjer je Pogačar do zdaj dirkal trikrat in še nikoli ni bil slabši kot drugi. Pa še to letos, ko je tretjo zmago prepustil ekipnemu moštvenemu kolegu Brandonu McNultyju.

Cestna dirka bo 27. septembra 2026 potekala po mestnih krogih, kjer poteka tudi enodnevna velika nagrada (13,4 km), kolesarji jih bodo morali premagati 12. Start bo v Brossardu ob jezeru sv. Ludvika, sledil bo obisk Chamblyja s kratkim vzponom, po stotih kilometrih pa prihod v drugo največje mesto v Kanadi. Skupno je pred najboljšimi 273,2 kilometra in 3720 višinskih metrov – torej občutno manj kot letos v Ruandi, kjer so v 267 kilometrih uradno opravili skoraj 5500 višinskih metrov (po podatkih kolesarjev nekaj manj, dobrih 5000).

Trasa SP 2026. Foto: UCI
Zemljevid cestne dirke SP 2026. Foto: UCI

Za primerjavo: na vsakoletni VN Montreala kolesarji odpeljejo 17 krogov (227,8 km) in 4573 višinskih metrov.

Trasa bi Pogačarju, specialistu tudi za enodnevne klasike, morala več kot ustrezati, zelo primerna pa se zdi tudi za njegovega velikega tekmeca na takšnem terenu – Nizozemca Mathiueja van der Poela. A glede na zadnji izvedbi SP ni vprašanje, komu bo pripadla vloga prvega favorita (če le ne bo poškodb in bolezni).

Drugi s trojčkom, tretji s pokrom?

Slovenski zvezdnik bo tako prihodnje leto lahko napadel zaporedni trojček, ki je do zdaj v članski konkurenci uspel le Petru Saganu (2015-2017), tudi sicer pa so trije naslovi največ za posameznega kolesarja. Pred Slovakom je uspelo še štirim – Italijanu Alfredu Bindi, Belgijcema Riku Van Steenbergnu in Eddyju Merckxu ter Špancu Oscarju Freireju. Ob opombi, da bo Pogačar prihodnje leto na dirki po Franciji lovil izenačenje rekorda pri petih skupnih zmagah, se torej obeta priložnost za zgodovinsko leto.

Če mu v Montrealu ne bo uspelo, pa bi poker lahko lovil čez dve leti v Franciji, ko je pred kolesarji še ena brutalna gorska preizkušnja. SP 2027 bo gostila Zgornja Savoja, v Sallanchesu kolesarja čaka 20 krogov po dobrih 13 km, kar bo skupno naneslo 266 kilometrov. Ključen del proge bo vzpon do Domancyja (2,5 km/9,4 odstotka), ker bo posamični krog ponudil z 285 višinskimi metri, pa se bo na koncu nabralo 5700 višinskih metrov. Torej še več kot letos v Ruandi.

Trasa SP v kolesarstvu 2027
Trasa SP v kolesarstvu 2027. Foto: organizator

Po svetovni še evropska krona?

Ko že omenjamo Francijo … Prav v tej državi Pogačarja čaka naslednji izziv, že to nedeljo (5. oktobra) bo lovil še en naziv, ki ga še ni osvojil. Nastopil bo na cestni dirki evropskega prvenstva v departmajih Ardeche in Drome. V spopadu z Evenepoelom, Jonasom Vingegaardom in Joaom Almeido, ki ob Slovencu veljajo za največje favorite, bo imel močno podporo, ob njem bo kar pet kolesarjev, ki so dirkali tudi v Ruandi – Gal Glivar, Domen Novak, Matej Mohorič, Jaka Primožič in Matevž Govekar.

Če bi mavrični majici dodal še tisto z evropskimi zvezdami, bi jo lahko prihodnje leto branil na domačih cestah, saj je Slovenija pred dnevi tudi uradno postala kandidatka za evropsko prvenstvo. A počasi, najprej je na vrsti letošnje.

Po EP Pogačarja čaka še zaključek klubske sezone, 11. oktobra bo na dirki po Lombardiji lovil peto zaporedno zmago, kar bi bil absolutni rekord klasike odpadlega listja. Če bo v Bergamu spet zmagoslavno dvignil roke, pa bi postal šele drugi kolesar s tremi osvojenimi spomeniki (letos ima na kontu že Flandrijo in Liege-Bastogne-Liege) in cestno dirko SP v istem letu. Pred njim je to leta 1971 uspelo le – ja, uganili ste – Eddyju Merckxu. Legendarni Kanibal, s katerim ga že danes primerja ves kolesarski svet, bi bil tako še bližje …

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!