Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
O razpletu Toura, izjavah Tadeja Pogačarja o upokojitvi in zelo jasnih načrtih ter ciljih za prihajajoče svetovno prvenstvo smo se pogovarjali s selektorjem slovenske reprezentance Urošem Murnom. Kmalu po tem je postalo jasno, da prvi kolesar sveta izpušča Vuelto.
Po novi zmagi Tadeja Pogačarja na dirki po Franciji, že četrti v njegovi še vedno mladi karieri, ter že prej uspešni pomladi, se nezadržno bliža kolesarska jesen. Ta bo, tako kot vsako leto, znova reprezentančno obarvana, saj bo konec septembra najprej na sporedu svetovno prvenstvo v Ruandi (21. – 29. septembra), manj kot teden dni pozneje pa še evropsko prvenstvo (1. – 5. oktober) v Franciji.
Med tistimi, ki zagotovo najbolj odšteva dni do preizkušenj, kjer bo Slovenija spet napadala najvišja mesta, je zagotovo selektor moške članske reprezentance Uroš Murn. Kako je videl razplet Toura? Kaj svetuje Pogačarju in kaj se je dogovoril s Primožem Rogličem?
Z Murnom smo se pogovarjali, še preden je ekipa UAE Emirates uradno naznanila, da Pogačar izpušča Vuelto.
Intervju: Uroš Murn
Tadej Pogačar je znova, že četrtič zmagovalec dirke po Franciji. Zmaga se je zdela samoumevna, enostavna, a v teh treh tednih se je kar veliko dogajalo.
Izgledalo je enostavno, a daleč od tega, da bi bilo. Neverjetno je, kaj mu je zopet uspelo. Odlično, res nimam veliko za dodati.
Kot je sam dejal, je bil odločilen drugi teden, tretji pa je vsaj navzven minil bolj mirno.
Kot je povedal, je glavno razliko do tekmecev skupaj z ekipo naredil v drugem tednu. Že v prvem tednu, pravzaprav že v prvi etapi sta z Jonasom Vingegaardom do potencialnih tekmecev pridobila 40 sekund. Drugi teden v Pirenejih pa je bil odločilen. Visma, ki je bila z Jonasom edini konkurent, je preveč izčrpala svojega kapetana. Vingegaard ni vajen, da ves čas napada in se vozi v ospredju. To je zanj predstavljalo dodaten stres, česar je Pogačar bolj navajen.
V tretjem tednu bi lahko ogrozil Tadeja, a je imel kakšen slabši dan. Tega ekipa ni znala razložiti, a po mojem so ga preveč izčrpali prej. Na koncu je bil konkurenčen, kakorkoli obrnemo.
V zadnjih dneh Toura tudi Pogačar ni uspel skriti utrujenosti, na splošno je bila ta močno prisotna v karavani, za njimi je vendarle najhitrejša dirka po Franciji v zgodovini. Vas je v luči reprezentančnega nadaljevanja sezone kaj zaskrbelo, ko je pri Tadeju malce ugasnila ta iskrica?
Ne, to je izčrpanost, ki je po vseh pripravah in tritedenskem mučenju na kolesu povsem običajna. Po enem tednu bo že povsem drugače, že na kriteriju po Komendi (sprejem in simbolična dirka ob četrti zmagi na Touru v Pogačarjevem domačem kraju 9. avgusta, op. p.) bo povsem drugačna slika.
Kako pa razumete njegove izjave v intervjujih po zmagi, ko je govoril o vseh naporih, izgorelosti, tudi načrtih za upokojitev po olimpijskih igrah 2028?
Mogoče si vsi ne predstavljamo, kako je biti ves čas na vrhu. Kaj vse to pomeni, kaj vse se dogaja še zraven dirk. Priprave, vse obveznosti … Verjamem, da tudi takšnega šampiona in človeka, kot je on, to utrudi. Po mojem mnenju je privilegij vsakega športnika, če lahko kariero zaključi na vrhuncu. Dober primer je Chris Froome, ki je zmagal na štirih Tourih, se še vedno trudi. Čeprav je ’pozabljen’, še vedno nekaj poskuša. Pogačar ima ta privilegij, da si lahko privošči razmišljanje o tem.
Če vas vprašam kot selektorja: vi bi verjetno raje videli, da Pogačar ne gre na dirko po Španiji in pride bolj spočit na svetovno prvenstvo v Ruando (s selektorjem Murnom smo se pogovarjali, preden so pri UAE Emirates uradno potrdili, da aktualnega svetovnega prvaka na Vuelti ne bo, op. p.)?
Na to nimam vpliva, ampak ja, verjetno je bolje, da ne vozi na Vuelti, če želi biti stoodstotno pripravljen za svetovno prvenstvo. Lani je po Giru in Touru izpustil olimpijske igre ravno zaradi izčrpanosti in neoptimalne forme. To se je potem izkazalo za pravo odločitev, da se je lahko ponovno sestavil in pripravil za svetovno prvenstvo.
“Po tako napornem Touru smo se z ekipo odločili, da je najbolje, da si vzamem nekaj tekmovalnega premora. Vuelta je dirka, na katero se želim vrniti, iz leta 2019 imam fantastične spomine, a mi telo pravi, da potrebujem počitek. Veselim pa se dirk v Kanadi – tudi tisti dve sta težki, a čudoviti, ustrezata mojemu stilu kolesarjenja. Upam, da bom že tam dobro dirko in se pripravil na svetovno prvenstvo,” je odločitev objasnil Pogačar.
Po načrtu bo nastopil na VN Quebeca (12. septembra) in VN Montreala (14. septembra), na drugi je že dvakrat zmagal.
Težava je tudi časovna stiska – po zaključku Vuelte 14. septembra je do kronometra v Ruandi zgolj en teden, do cestne dirke (28. septembra) pa dva.
Ja, samo en teden je vmes. Če voziš Vuelto, se vsaj na kronometer ne moreš optimalno pripraviti. Vožnja na čas zahteva posebne treninge, tudi drugačno pripravljenost kot pa je stanje po tritedenski dirki.
Ampak na kronometru ima Slovenija kvoto dveh mest.
V dogovoru sem še s Primožem Rogličem, da se slišiva po Touru, kako in kaj se on vidi na svetovnem prvenstvu. Zanj bi bilo škoda, da izpusti kronometer. Proga ima 700 višinskih metrov, 40 kilometrov. Podobna je tisti na olimpijskih igrah 2021 v Tokiu, kjer je zmagal. Če bo imel čas, da se idealno pripravi, bi lahko to zelo dobro izkoristil.
Za cestno dirko pa je Roglič že potrjen?
Recimo, da ima nastop na cestni dirki SP v programu, ampak bomo videli. Tudi tam ima lepe možnosti, sploh v kombinaciji s Pogačarjem.
Z Rogličem se bosta slišala še ta teden?
Verjetno ja. Pred Tourom sva se dogovorila, da se slišiva po koncu. Dajmo jim par dni, proti koncu tedna pa se bomo slišali.
Visokih ciljev v Ruandi ne skrivate, ni skrivnost, da greste v Kigali branit in napadat mavrično majico. Slovenija bo imela na voljo devet mest, je v načrtu peljati vseh devet kolesarjev iz svetovne serije?
Ogrodje bo zagotovo tako kot lani sestavljeno iz teh fantov, pridružil se jim bo še Gal Glivar. Seveda se lahko kaj zgodi in kakšen posameznik ne more nastopiti, takrat bomo potem iskali alternative oziroma rešitve.
Trasa v Kigaliju je res zahtevna, pisana na kožo Pogačarju. Morda še bolj kot lani v Švici, ko je postal svetovni prvak.
Je, čeprav se višinski metri – 5500 metrov – naberejo predvsem zaradi dolžine dirke (270 km, op. p.). Na trasi ni metra ravnine, a obenem ne gre za ekstremne klance. Razen tistega kroga nekje med 150. in 180. kilometrom z glavnim klancem na Mount Kigali. Mestni krogi pa … So težki, ampak ne toliko kot lani v Zürichu. Je pa res, da ogleda proge v živo nismo naredili.
In po načrtu ga ne boste?
Ne. To predstavlja precej več stroškov kot lani, ko smo šli prej v Švico. Tu so še drugi razlogi, zdravstveni je eden izmed njih. Treba se je precej bolj pripraviti na odhod.
Glede vse logistike, tudi cepljenja, pa vse poteka, kot mora?
Reprezentančni zdravnik je pripravil protokol, vsak posamezni kolesar se bo z njim posvetoval, kaj je glede na njegov program in osebna načela najbolje zanj. Cepljenje da ali ne … Neka priporočila pa imamo.
Končne postave za SP vseeno ne gre pričakovati prav zgodaj.
Ne, čakali bomo čisto do zadnjega (smeh). Do odhoda.
Med Tourom ste za podkast Vala 202 omenjali tudi evropsko prvenstvo in Pogačarjev nastop.
Ja, tudi to ima v programu. Verjetno ne bo šla celotna reprezentanca iz svetovnega na evropsko prvenstvo, ampak o tem se bomo s fanti še pogovarjali. Pogačar ima v programu cestno dirko, ne pa tudi kronometra.
Tudi termin je boljši kot prejšnja leta?
Zagotovo. Sicer je hitro po našem prihodu iz Afrike, a bolje kot kadarkoli prej v sezoni. Iz Ruande bomo leteli domov že takoj po dirki, tako da bomo že v ponedeljek (30. septembra, op. p.) doma. Do evropskega prvenstva pa je potem en teden.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!