Z vsaj do sobote aktualnim predsednikom Kolesarske zveze Slovenije Pavlom Marđonovićem o zamaknjeni volilni skupščini, viziji za prihodnost, oktobrskem evropskem prvenstvu na domačih tleh ter odnosu glavnih mož svetovnega kolesarstva do Tadeja Pogačarja in nasploh Slovenije.

Slovensko kolesarstvo v soboto, 31. januarja, čaka pomembna prelomnica. Na izredni volilni skupščini bodo namreč izvoljeni organi Kolesarske zveze Slovenije (KZS), na čelu s predsednikom. Za ta položaj se potegujeta dva kandidata. Izzivalec Ivan Šmon, predsednik uprave Elektro Gorenjska, ter dozdajšnji predsednik KZS Pavel Marđonović.

Slovenija slavila, Domen Prevc pa je rekel ne

Smučarski skoki

18:55 3

Smučarski skoki

18:55 3

Skoraj do rekorda: drugi polet presenetil tudi Domna Prevca

Smučarski skoki

18:57 1

Smučarski skoki

18:57 1

Ta je položaj prevzel leta 2021, ko je na volitvah premagal takratnega predsednika, danes pokojnega Tomaža Grma. V intervjuju za Sportklub je pojasnil, zakaj je KZS od junija lani več kot pol leta uradno brez predsednika in kaj bi pri celotnem postopku spremenil, če bi lahko.

Pogovarjali smo se tudi o viziji za prihodnost, ki na kratek rok prinaša največji projekt v zgodovini Slovenije – oktobrsko evropsko prvenstvo v cestnem kolesarjenju, ki bo vendarle potekalo v Ljubljani. Nekoliko bolj pa sta oddaljena morebitni tridnevni start dirke po Francije na naših cestah in obdobje, ko v karavani ne bo več trenutno najboljšega kolesarja na svetu Tadeja Pogačarja.

Intervju: Pavel Marđonović

Gospod Marđonović, začniva pri najbolj pereči temi. V naslednjem tednu vas na Kolesarski zvezi čaka volilna skupščina. Mandat vam je uradno potekel že 23. junija lani. Lahko še enkrat pojasnete, kako in zakaj je prišlo do takšne situacije?

Če govoriva o času volilne skupščine, se morava najprej vrniti na obdobje volitev za prejšnji mandat. Nekdanji predsednik (Tomaž Grm, op. p.) je takrat (leta 2021, op. p.) zavlačeval z izvedbo skupščine zaradi priprav nanjo. Ni pričakoval, da bo imel protikandidata, mene. Klubi so ga k temu pozivali, a tega ni storil do sredine leta. To je za zvezo načeloma problem, saj je kolesarstvo šport, ki poteka od pomladi do jeseni, zato imeti skupščino sredi poletja ni praktično.

Če se vrneva v ta mandat – konec leta 2024 je podpredsednik zveze Rok Lozej predlagal, da bi volilno skupščino predsedstva, odborov in komisij izvedli konec leta 2025 in ne sredi poletja. O tem se prej nismo dogovarjali, a cela skupščina se je s tem strinjala. Takrat bi morali potrditi tudi vršilce dolžnosti do rednih volitev, česar nismo naredili. A smo vsi opravljali svoje delo normalno naprej. Junija nihče, niti nadzorni odbor, te teme ni odpiral, saj so vsi vedeli, da velja splošni dogovor za izvedbo ob koncu leta.

Ne samo tudi operativno, veliko bolj praktično je mandat zaključevati konec sezone tudi zaradi finančnih poročil. Odločili smo se tudi spremembe statuta, ki je zelo zastarel in ima ogromno pravnih nedoslednosti. Ne rešuje mnogih življenjskih zadev. Ker se nam je to zavleklo, sem se novembra odločil, da skličemo volilno skupščino. Potem je prišlo do nekaj reakcij, ki niso vezane na celotno situacijo, ampak bolj na poskuse vplivanja na moje vodenje zveze.

Pred božičem je potekala izredna skupščina KZS, na kateri bi morali podaljšati vaša pooblastila kot zastopniku zveze, da do izvolitve organov še naprej opravljate svoje delo. Vendar se to ni zgodilo. Zakaj?

V sodni register sem še naprej vpisan kot zakoniti zastopnik zveze do volilne skupščine. Do podaljšanja pooblastil ni prišlo, saj te točke ni bilo na dnevnem redu, zato bi bila neveljavna. Svoje delo opravljam redno, volitve čez teden dni pa bodo imenovale novega predsednika.

Torej imate tudi v januarju polna pooblastila?

Da, zastopam KZS v vseh potrebnih situacijah.

Januarja naj bi bil izveden tudi pravno-formalni podpis pogodbe z Evropsko kolesarsko zvezo za organizacijo evropskega prvenstva v cestnem kolesarstvu 2026.

Evropska zveza (UEC) je prestavila obisk na začetek februarja.

To pa ne spreminja ničesar? Niti pri prijavi za denarna sredstva na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport?

Ne. Mi imamo sklep vlade, ki nam je potrdil kandidaturo za EP. Na podlagi tega smo pri Evropski zvezi dobili potrditev gostiteljstva. Razpis za pridobitev sredstev bo februarja, takrat se bo KZS nanj prijavila. Marca pa bodo sredstva potrjena.

O kakšnem vložku govoriva?

Načrtovan proračun za evropsko prvenstvo je približno 3,6 milijona evrov. Od tega nam je država s sklepom odobrila 2,9 milijona evrov, ostalo je potrebno dobiti od sponzorjev in občin. Še približno 2,5 milijona evrov pa znaša celotni proračun Kolesarske zveze Slovenije za leto 2026.

Je ta številka višja kot običajno?

Ja, vsako leto od začetka mojega mandata narašča. Leta 2020, v zadnjem polnem letu pred mojim prihodom, je proračun znašal okoli 800.000 evrov, v letu 2025 pa 2,4 milijona evrov.

Na račun česa?

Predvsem na račun odličnih uspehov kolesarjev in kolesark ter več državnih sredstev. In jasno na račun sponzorskih sredstev, ki smo jih pridobili v zadnjih letih.

Je takšen proračun dovoljšen za trenutno optimalno delovanje zveze?

Načeloma ja, če se z denarjem ravna preudarno. Seveda si vsi želimo še boljše pogoje, še boljšo opremo, toda menim, da smo v zadnjih letih za naše reprezentance uspeli priskrbeti dovolj sredstev za odlične pogoje. Da se lahko pripravljajo in tekmujejo na ravni, primerljivi z najmočnejšimi nacijami. Občasno zmanjka kaj sredstev za vlaganje v panoge, ki zaenkrat še ne ustvarjajo dobička, kot so recimo velodrom, ciklokros, tudi žensko kolesarjenje.

Je dogajanje okoli prestavljanja volilne skupščine kakorkoli negativno vplivalo na privabljanje sponzorjev oziroma vlagateljev?

Nekateri sponzorji me sprašujejo, kaj se dogaja. V svojem mandatu sem ogromno časa posvetil prav iskanju in pogajanju s sponzorji, večji del smo jih pridobili na mojo pobudo in na njihovo zaupanje meni. Čeprav je kolesarstvo danes zelo priljubljeno, sponzorji ne ležijo kar na cesti. Pogovori in pogajanja z nekaterimi so trajala tudi po eno leto, morali smo se ujeti pri viziji razvoja zveze, saj smo iskali dolgoročne partnerje. Tudi v prihodnje si želijo imeti stabilno in jasno situacijo.

Torej verjetno razumete ta pomislek, saj zveza, pod katero tekmuje zadnja leta najboljši športnik v Sloveniji, za mnoge celo na svetu, več kot pol leta uradno nima vodstva.

Razumem in zdaj, ko razmišljam za nazaj, vidim, da premikanje skupščine ni bila dobra rešitev. Ponavljam, da so se s tem strinjali vsi prisotni, a se strinjam, da bi morali to rešiti drugače. Vsaj s sprejemom sklepa za vršilce dolžnosti. Ob tem je treba poudariti, da ne klubi ne kolesarji in kolesarske zaradi tega niso bili prikrajšani. Vsi smo svoje delo opravljali naprej.

Na volilni skupščini prihodnjo soboto ne boste edini kandidat, nasproti vam bo stal Ivan Šmon. Kaj je tisto, s čimer boste prepričevali volilne organe, na kaj ste v zadnjih štirih letih najbolj ponosni?

Ko sem kandidiral in bil izvoljen, so bili moji cilji postavljeni na prioritetnem seznamu. Prvi je bil finančna stabilizacija zveze na račun pridobitve prihodkov, predvsem sponzorskih. Želel sem izboljšati likvidnost, da računov ne plačujemo pol leta pozneje, ko so nam grozili opomini in grožnje z izvršbami, ampak v enem ali dveh mesecih. Hkrati sem obljubil nadaljnje investicije v reprezentančne programe in nadaljevati delo zveze kot servis klubov, državna in reprezentančna tekmovanja.

Ta pričakovanja smo povsem dosegli, v nekaterih pogledih celo presegli. Izboljšali smo pogoje za spremljevalno osebje, tudi za zaposlene na zvezi. Imamo več materialnih sponzorjev, recimo za vozila, prehrano, oblačila … Želeli smo dvigniti nivo kolesarskih prireditev tako pod organizacijo zveze kot tudi kot pomoč klubom. Potrebujemo navijače in podpornike. Okrepili smo delovanje službe za odnose z javnostmi in prisotnost na družbenih omrežjih. Na vse to sem zelo ponosen. In jasno: pridobili smo evropsko prvenstvo. Toda vse našteto je preteklost.

Pred nami pa je prihodnost. Želimo si kontinuitete, dolgoročni razvoj. Moramo se zavedati, da Tadej Pogačar, Primož Roglič in Matej Mohorič slej ko prej ne bodo več tekmovali. Moramo graditi kolesarstvo kot šport in ga čim bolj približati javnosti. Sponzorjem, ljudem in ostalim deležnikom. Tu so še druge discipline: ciklokros, velodrom. To globalno nezadržno raste, mi pa še nimamo finančnih sredstev za to. Tako da nam dela ne bo zmanjkalo.

Sam sem tudi operativni predsednik. Nisem politična figura, ki bi se želela fotografirati s kolajnami, ampak sem operativna oseba, ki ogromno časa in energije vlaga v delo zveze. Po funkciji sem menedžer v gospodarstvu, uspešno realiziram stvari, nato se lotim novega projekta.

Če se vrneva k EP 2026 – do največjega kolesarskega dogodka v zgodovini Slovenije je še dobrih osem mesecev, zaenkrat pa se vsaj po javno dostopnih podatkih zdi, da je pri projektu več vprašanj kot odgovorov. Na Večeru zvezd sredi novembra je predsednik evropske zveze Enrico Della Casa napovedal, da bo januarja več znanega tudi o sami trasi cestne dirke. Že vemo, kje bo vse skupaj potekalo, je Ljubljana potrjena kot gostitelj?

Tudi zato sem si želel, da bi bila volilna skupščina izpeljana že decembra, a je bila zaradi drugih interesov premaknjena na konec januarja. V nasprotnem primeru bi lahko prvi mesec leta porabili za več operativnih zadev, ki pa kljub temu niso počivale. Z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem sva se decembra srečala, pogovarjala sva se, da moramo zadeve uskladiti v februarju. Trase dirk so več ali manj že narisane, a jih v tem trenutku še ne razkrivamo. S predsednikom Della Caso pa sva se dogovorila, da prihajajo na obisk Slovenije v začetku februarja. Brez situacije z volitvami bi bili morda že kakšen korak naprej, a sem prepričan, da bomo evropsko prvenstvo organizirali brez težav.

Pravite, da so trase narisane … Torej bo Ljubljana gostitelj?

Ja, zaenkrat je Ljubljana edini kandidat. Kot sem dejal, smo z županom Jankovićem dogovorjeni, da se februarja usedemo in dorečemo podrobnosti.

Tudi glede financ? Po naših informacijah naj bi Ljubljana EP želela v prestolnici, potem pa se je začelo zatikati pri denarju.

Z županom sva se pogovarjala, ni postavljal nobenih zahtev. Vemo pa, da ima rad šport, tudi kolesarstvo. Verjamem, da bo sodelovanje med Kolesarsko zvezo in Ljubljano odlično.

Iz vrst vaših kritikov je mogoče slišati, da ste Slovenijo za gostiteljstvo evropskega prvenstva po odpovedi Nemčije predlagali tudi iz osebnih interesov – lani ste neuspešno kandidirali za upravni odbor Mednarodne kolesarske zveze (UCI). Vaš odgovor?

Pridobitev evropskega prvenstva ni imela nobene zveze z mojo željo oziroma interesom za kakršenkoli položaj na Evropski kolesarski zvezi. S predsednikom Della Caso imava zelo dober odnos. Moja želja je bila biti član upravnega odbora UCI, kar mi ni uspelo, a smo postavili dobro osnovo, da bi lahko uspelo v naslednjem mandatu.

Lahko rečemo, da gre za moj osebni interes, saj bi bil izbran jaz, a sam na to gledam širše. Želim si, da Slovenija dobi pomembno pozicijo v svetovni kolesarski zvezi. Kolesarska zveza Sloveniji in tudi nekateri klubi, predvsem novomeški z dirko po Sloveniji, namreč vse prevečkrat opažamo, da se mednarodna zveza kljub pomembnosti, rezultatom in tradiciji preveč ignorantsko obnaša do nas. Brez dogovorov so lani premaknili termin dirke po Sloveniji, obenem ne kažejo interesa za pogovore, sodelovanje ali razvojne korake v zvezi z nami. Po osebnem občutku jim ni ustreza preveč, da najboljši kolesarji na svetu na čelu s Pogačarjem prihajajo iz majhne države, želeli bi si Francoze, Belgijce … Zato je za dolgoročni razvoj kolesarstva v Sloveniji izredno pomembno, da bi imela kakšnega predstavnika v teh odborih.

No, pri vsem tem je dobra novica, da si vsi najboljši slovenski kolesarji na čelu s Tadejem Pogačarjem tako po njihovih besedah kot po besedah selektorja Uroša Murna želijo nastopiti na domačem prvenstvu. Pogačar se je v zadnjih letih, z izjemo OI 2024, redno udeležil reprezentančnih akcij, kar je v drugih državah ali v drugih športih redkost.

Vsi naši kolesarji se zelo radi odzovejo na reprezentančne odprave, razen če so posredi objektivni razlogi. Selektor Murn ima z njimi zelo dobre odnose. Kolesarji in kolesarke so veliki domoljubi, radi dirkajo v slovenskih dresih. Domače prvenstvo pa je še toliko večja motivacija. Programi v svetovni seriji so vse bolj zapolnjeni, klubi te udeležbe vse bolj omejujejo.

Omenili ste Novo mesto, omenili ste dirko po Sloveniji. Tam se je po koncu lanske sezone iz kluba umaknil glavni sponzor. Koliko skrbi vam je povzročalo to dejstvo?

Dirka po Sloveniji je zelo velik projekt in, če odmislimo evropsko prvenstvo, največji kolesarski dogodek pri nas. In to vsako leto. Klub iz Novega mesta je to v zadnjih 30 letih močno razvil, pri čemur jim gredo vse zasluge. V zadnjih letih pa je veliko pripomogla tudi Kolesarska zveza Slovenije. Za iskanje sponzorja, ki bi nadomestil Adrio Mobil, sem se tudi osebno zavzel.

Pa je iskanje uspešno? Se kažejo kakšne opcije?

Čeprav je kolesarstvo v zadnjih letih najbolj priljubljen šport pri nas, je težko najti sponzorje tako na reprezentančnem kot na klubskem področju. Podjetja so vse bolj racionalna in strateška, nekatere multinacionalke lokalnim menedžerjem ne pustijo odločati o sponzorstvih, pač pa o tem odloča centrala, kjer določenega športa morda ne razumejo.

Da odgovorim konkretno – Adria Mobil se je z novim letom preimenovala v KK Novo mesto, kar pove, da pri iskanju sponzorja ne oni ne jaz še nismo bili uspešni. Nekaj pogovorov je, tudi v tem trenutku z enim tujim podjetjem. A ko gre za dolgoročno sponzorstvo z vložki več 100.000 evrov na leto, je za odločitve potreben čas.

Za konec še k enemu velikemu kolesarskemu projektu – organizaciji starta Toura de France v letu 2029. Zakaj ta projekt poteka pod vodstvom kabineta predsednika vlade in Jureta Lebna, in ne pod okriljem Kolesarske zveze Slovenije?

Grand depart je izjemno velik projekt, bil bi izjemnega pomena za Slovenijo. Kabinet premierja ga vodi, ker se je gospod Golob odločil, da ga želi pri nas. S kolegi na zvezi smo se že prej pogovarjali o takšnih projektih, poleg evropskega prvenstva recimo še o svetovnem prvenstvu ali nenazadnje etapah Gira. Vedno znova se vračamo k finančnim sredstvom, ki so premajhna, da bi lahko takšne projekte izpeljali sami. Obenem so manjši priprava za večje. Iskreno, sam sem si pred grand departom bolj želel svetovnega prvenstva. Tam kolesarji tekmujejo v reprezentančnih dresih, selektorji odločajo, kdo bo dirkal. Na grandtourih je to v rokah tujih ekip.

Od vsega začetka, ko je premier Golob prišel s to idejo, Kolesarska zveza zraven sodeluje. Enako bo tudi v bodoče. V tem, da projekt vodi kabinet, ni nič slabega. Do leta 2029 je še nekaj časa, odločitev še ne bo znana v kratkem času.

Je pri tem kaj novega? Vodjo projekta Jureta Lebna februarja čakajo sestanki v Franciji.

Res je, 13. februarja ima slovenska delegacija sestanek pri A.S.O. (podjetju, ki organizira Tour). Vseh podrobnosti ne poznam, čeprav sva z gospodom Lebnom v stalnem stiku. Po mojem prepričanju dokončne odločitve oziroma potrditev za grand depart v Sloveniji 2029 13. februarja še ne bo. Tukaj so še parlamentarne volitve v Sloveniji, zagotovo pomembno dejstvo tudi za A.S.O. Si pa nekateri potencialni gostitelji zaželijo posebne letnice, recimo za 2030 je že dogovorjen start v nemškem Dresdnu, tudi za 2028 praktično z Luksemburgom. Včasih se kakšno leto mora Tour začeti tudi v Franciji. Dajmo počakati in bomo videli, kaj bo.