Po treh zmagah na treh dirkah v sezoni 2026 bo Tadej Pogačar jutri (spet) lovil dosežek za zgodovinske knjige. Na klasiki vseh klasik, kockah severnega pekla od Pariza do Roubaixa, bo skušal zmagati na še zadnjem od petih spomenikov, ki mu manjka v bogati zbirki lovorik. Če bi na znamenitem velodromu v Roubaixu prvi prečkal ciljno črto, pa bi ob tem poskrbel za še nekaj nevidenih mejnikov.

Kakšna kazen čaka Tadeja Pogačarja?

Kolesarstvo

7. Apr 2026 3

Kolesarstvo

7. Apr 2026 3

Prevlada Pogačarja se nadaljuje, v nedeljo brez velikega tekmeca

Kolesarstvo

7. Apr 2026 0

Kolesarstvo

7. Apr 2026 0

Milano-Sanremo in Pariz-Roubaix. To sta glavna cilja, ki ju je Tadej Pogačar že na decembrskih pripravah v Španiji izpostavil nad vsemi željami in izzivi v letu 2026. Tudi nad morebitnim petim zmagoslavjem na dirki po Franciji, s čimer bi izenačil rekord Jacquesa Anquetila, Eddyja Mercxa, Bernarda Hinaulta in Miguela Induraina. “Razlika med 0 in 1 je veliko večja kot med 4 in 5,” je takrat pojasnjeval svojo odločitev.

Jasno, v mislih je imel dejstvo, da prvega in tretjega spomenika ob začetku sezone še ni imel zapisanega med osvojenimi dirkami. La Classiccissimo je medtem že obkljukal, pa čeprav se je 21. marca v ključnem delu dirke – tik pred vzponom na Cipresso – znašel na tleh. Pošteno odrgnjeno telo in raztrgan dres, ki je še do jutri del dražbe v okviru njegove fundacije, ga nista ustavila na poti do sprinterskega obračuna s Tomom Pidcockom, ki je pripadel Slovencu.

Ene kocke je že ukrotil, zdaj prihajajo še težje

Da je forma po naporni zimi spet tista prava, je Pogačar sicer potrdil tudi prej in potem. Na uvodni preizkušnji sezone je še četrtič osvojil makadamsko klasiko Strade Bianche, na velikonočno nedeljo pa je bil še tretjič najboljši na dirki po Flandriji. Flamska maša, kot drugemu spomeniku pravijo domačini, je tradicionalno na sporedu teden dni pred severnim peklom in pomeni prvo od dveh kockastih poglavij spektakularnega aprila.

A za razliko od dirke Pariz-Roubaix imajo flamska polja tudi nekaj klancev (v mislih imamo predvsem Kwaremont in Paterberg), kjer lahko tako odličen hribolazec, kot je Pogačar, naredi nekaj razlike do Mathieuja van der Poela in konkurence. Na severu Francije, vsaj na trasi klasike vseh klasik, česa takšnega običajno ni. Tudi zato se je Pogačar šele lani, pa še takrat z odobravanjem šefa ekipe Maura Gianettija skozi stisnjene zobe, prvič predstavil na znamenitih kockah.

Že takoj je navdušil, se z van der Poelom za zmago boril vse do zloglasnega desnega ovinka okoli 40 km pred ciljem, ko je ob preveliki hitrosti zdrsnil s kolesa, izgubil dragocene sekunde in Nizozemca ni več ujel. Kljub temu je na zaključni krog na velodromu Andreja-Petrieuxa v Roubaixu prepričljivo pripeljal kot drugi ter z jasnim ciljem: kmalu v prihodnosti osvojiti veliko granitno kocko, ki pripade zmagovalcu.

“Ni skrivnost, da je dirka Pariz-Roubaix eden največjih ciljev v tem delu moje sezone. Dirke, na katerih sem nastopil do zdaj, so se izšle perfektno. Tako da je motivacija zelo visoka, pritiska pa ni veliko. Ne glede na rezultat želim na dirki uživati, res se zelo veselim tekmovanja. Imamo zelo močno ekipo, sestavljeno iz fantov, ki so bili v preteklosti že na stopničkah tukaj, tako da nisem samo jaz tisti, ki lahko poseže po vrhunskem rezultatu,” je prvi kolesar sveta dejal v izjavi za svojo ekipo.

Ob Pogačarju bodo dirkali Belgijec Florian Vermeersch, Nemec Nils Politt, Danec Mikkel Bjerg, Kolumbijec Sebastian Molano ter Portugalca Antonio Morgado in Rui Oliveira.

Kaj takšnega ni uspelo niti velikemu Kanibalu

Če bi Pogačarju to uspelo, bi se zapisal v zgodovino. Pa ne samo enkrat. Po belgijskem trojčku Mercxku, Rogerju de Vlaemincku in Riku van Looyu v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja bi postal šele četrti kolesar, ki bi vsaj enkrat osvojil vseh pet največjih enodnevnih dirk v svetu kolesarstva. Obenem pa bi se zgodilo še nevideno: Pogačar je že z zmago v Flandriji postal edini v zgodovini, ki je osvojil štiri spomenike zapored. Če bi bil najboljši še v severnem peklu, bi bil kar naenkrat aktualni prvak vseh petih monumentov …

Vsaj do 26. aprila, ko bo na sporedu zadnji spomladanski Liege-Bastogne-Liege, kjer pa je bil tudi že najboljši trikrat. Ob tem bi prav pred dirko v Ardenih “žive” ohranil tudi možnosti, da postane prvi vseh časov, ki bi v isti sezoni osvojil vseh pet največjih klasik. Zadnja, dirka po Lombardiji, kjer bo lovil že šesto zaporedno zmago, bo sicer na sporedu 10. oktobra.

Pogačar bi z morebitno zmago že osvojil vseh pet spomenikov, dvakrat je bil najboljši tudi na cestni dirki svetovnega prvenstva. Od tritedenskih dirk pa mu za popolno zbirko manjka le še dirka po Španiji, potem ko je bil že najboljši v Franciji (2020, 2021, 2024, 2025) in Italiji (2024).

Klanec za Pogačarja?

Do uspeha, kot ga kolesarska zgodovina ne pomni, Pogačarja čaka 258,3 kilometra dolga trasa od Compiegneja do Roubaixa. 123. izvedba kraljice klasik ponuja 30 tlakovanih sektorjev v skupni dolžini 54,8 kilometra, torej točno 500 metrov manj kot lani. Prvi bo na sporedu v mestecu Troisvilles po slabih 100 kilometrih dirkanja.

“Prvi štirje sektorji si bodo sledili zelo hitro, vmes praktično ni asfalta. To prinaša veliko zahtevnost, na koncu te sekvence pa smo dodali sektor št. 26, ki ga redko uporabljamo. In prinaša tudi 800 metrov vzpona,” je ob razkritju celotne trase dejal direktor dirke Thierry Gouvenou.

Kljub temu ne gre pričakovati, da bi se dirka tam že zlomila ali odločila. Za to naj bi poskrbeli trije sektorji, označeni s petimi zvezdicami. Arenberški jarek (po 163 kilometrih), Mons-en Pevele (po 209,7 km) in Carrefour de l’Arbre (po 241,2 km) bodo verjetno tisti, ki bodo odločali o razpletu preizkušnje.

Trasa dirke:

Tlakovani odseki: 

Spet izjemna konkurenca

Ta bo po napovedih minila v suhem in rahlo vetrovnem vremenu, kako prašne oziroma blatne bodo kocke, pa bo odvisno od količine danes napovedanih padavin. Koze so v omenjenih treh odsekih že poskrbele, da okoli tlakovcev ni preveč trave, vse skupaj pa napoveduje izjemen boj.

Podobno kot v Flandriji bo Pogačarjev glavni pomočnik spet Florian Vermeersch (lani peti), glavni tekmeci pa Van der Poel, Wout van Aert, Mads Pedersen, Jasper Stuyven, Dylan van Baarle … In tudi Matej Mohorič, ki je na veliko noč navdušil z osmim mestom. Ne bo pa zraven tretjeuvrščenega izpred tedna dni Remca Evenepoela, ki bo na debi na severnem peklu počakal vsaj še eno leto.

Dirka se bo jutri začela ob 11.05, najboljše pa lahko v cilju pričakujemo nekaj čez 17. uro.