"Tadej Pogačar je kot voznik avtobusa, Slovenija pa kot laboratorij"

Foto: Profimedia

V začetku oktobra 2026 bo Slovenija gostila evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu. To bo največji kolesarski dogodek v zgodovini na naših cestah, a po besedah predsednika Evropske kolesarske zveze Enrica della Case je bil Tadej Pogačar le kamenček v mozaiku odločitve, da celinski šampionat dodeli državi na sončni strani Alp.

Od 3. do 7. oktobra prihodnje leto bo na slovenskih cestah potekalo evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu. Celinsko tekmovanje, na katerem je letos v Franciji med člani prvič v karieri evropski prvak postal Tadej Pogačar, bi morala sprva gostiti Nemčija, a se je temu naknadno odpovedala.

Skupaj s Tadejem Pogačarjem imata le eno željo

Kolesarstvo

19. Nov 2025 0

Kolesarstvo

19. Nov 2025 0

Slovo že leta 2028? Pogačar razblinil vse dvome

Kolesarstvo

22. Nov 2025 0

Kolesarstvo

22. Nov 2025 0

Pri Evropski kolesarski zvezi (UEC) so se podali v hiter lov na iskanje nadomestne lokacije, na koncu pa so se odločili za Slovenijo. Pred dnevi so minister za šport Matjaž Han, predsednik Kolesarske zveze Slovenije Pavel Marđonović in predsednik UEC Enrico della Casa podpisali pogodbo o gostiteljstvu EP.

Kot je ob tem pojasnil Italijan della Casa, ki je marca letos dobil še drugi štiriletni mandat na čelu UEC (obenem je tudi podpredsednik Mednarodne kolesarske zveze), so se za sodelovanje s Slovenijo odločili na podlagi dobrih izkušenj in odnosov, svoje pa je kot velik magnet za javnost dodal tudi Pogačar.

Foto: Kolesarska zveza Slovenije/Vid Ponikvar, Sportida

Intervju: Enrico della Casa

Gospod della Casa, verjetno to ni vaš prvi obisk Slovenije, saj prihajate iz sosednje Italije.

Nisem prvič tukaj, v Sloveniji smo že organizirali evropsko prvenstvo v spustu v Mariboru. Kot zveza imamo izkušnje s Slovenijo, sam pa imam odlične izkušnje in odnose s Kolesarsko zvezo Slovenije in lokalnimi organizatorji dirk, ki delujejo na profesionalni ravni. Z zvezo smo podpisali dogovor o gostiteljstvu EP, od januarja naprej pa bomo začeli delati in pripravljati vse potrebno za izvedbo.

Kako daleč je trenutna izvedba, kako je s traso?

KZS že ima osnovno idejo za mesto gostitelja in trase vseh dirk. Nekaj tednov nazaj smo imeli sestanek glede vse logistike. V začetku januarja pa bomo organizirali bolj globalen obisk skupaj s televizijskimi mrežami, da vse skupaj točno določimo. A od dokončne trase nas ne loči več veliko. Kot sem dejal, so organizatorji zelo izkušeni, zato ne pričakujemo težav.

Na veliko se je omenjala Ljubljana. A odločitev še ni bila sprejeta.

To je informacija, ki še ni dokončna. Na mizi je več možnosti, vse skupaj moramo preveriti tudi s slovensko javno televizijo. Šele potem bomo izbrali najboljšo traso kroga – tako za kolesarje, za gledalce, za televizijo in nenazadnje za šov. Ideja seveda je, da bo Ljubljana vključena, toda na to odločitev bo treba počakati do sredine januarja.

Ljubljana ne da denarja?

Kmalu po potrditvi, da bo Slovenija gostila evropsko prvenstvo, je v javnost prišla informacija, da bo mesto gostiteljice pripadlo Ljubljani. Takšne podatke so komunicirali tudi na uradni spletni strani UEC.

A po naših informacijah se zatika pri finančnih sredstvih, ki jih je slovenska prestolnica oziroma njena občina pripravljena nameniti največjemu kolesarskemu dogodku pri nas. Prav zato pri Kolesarski zvezi Slovenije preučujejo tudi druge možnosti.

Selektorju članske reprezentance Urošu Murnu, ki bo z ekipo s Pogačarjem na čelu branil zlato kolajno z letošnjega EP, startno-ciljna destinacija sicer ni pomembna. “Traso bo določil strokovni svet KZS s pomočniki. Pogovori že potekajo, verjamem, da bo trasa ustrezna. Meni je vseeno, ali bo vse skupaj v Ljubljani ali kje drugje. Želim si čim težjo traso s čim več višinskimi metri, kar bi seveda ustrezalo našim najboljšim. Da bo klanec takšen, da se da narediti razliko, kot Pogačar to zna. Računamo tudi na Primoža Rogliča in ostale.”

Evropsko prvenstvo v Ljubljani. Ali vendarle ne? Foto: Profimedia

S čim je Slovenija prepričala evropsko zvezo po odpovedi Nemčije?

Prejeli smo več kandidatur za prvenstvo 2026, a smo se odločili za Slovenijo, kjer poznam veliko ljudi, ki jim zaupam. Poznam Pavla Marđonovića in Bogdana Finka, vem, česa sta sposobna. Karkoli bomo potrebovali, bosta priskrbela.

Kako pomemben je bil pri tej odločitvi prvi kolesar sveta Tadej Pogačar?

Tadej je velik magnet za javnost, še bolj pomembno pa, da je velik magnet za otroke. Je pravi idol, neke vrste voznik avtobusa slovenskega kolesarstva, na katerega prihaja veliko število otrok. Res je zelo pomemben. In to je eden od razlogov, da smo se odločili za Slovenijo, saj imate res veliko mladih, ki jih zanima naš šport. Na cesti, tudi v gorskem kolesarstvu. Cilj našega prvenstva je najti lokacije, kjer lahko privabljamo mlade.

Slovenija je za nas neke vrste laboratorij. Verjamem, da lahko uspešna slovenska organizacija prepriča tudi podobne države, kot so Bolgarija, Srbija, Avstrija, Romunija, da zagrabijo priložnost in se tudi same podajo v takšne projekte. Seveda gremo lahko kot Evropska zveza vedno v velika mesta, v velike države. A je dobrodošlo, da kolesarstvo promoviramo tudi v tem delu Evrope, v manjših državah.

To bo največji kolesarski dogodek v zgodovini Slovenije. Kaj si obetate vi?

Po letošnjem SP v Ruandi je sledilo še EP v Franciji, kjer je bila udeležba najboljših kolesarjev na svetu na zelo visoki ravni. Seveda se lahko še izboljša, toda že s tem smo zadovoljni. Slovenija bi lahko v prihodnosti gostila tudi svetovno prvenstvo, a že evropsko ima odlično konkurenco. Pričakujemo med 850 do 900 tekmovalcev in tekmovalk iz 45 držav, več kot 120 novinarjev … To je že zelo visoka raven.

Kot je ob podpisu pogodbe dejal resorni minister Matjaž Han, naj bi stroški organizacije Slovenijo stali približno tri milijone evrov. A po njegovih besedah so to sredstva, ki so jih “slovenski kolesarji že zdavnaj povrnili, tega se ne da meriti v nobenem merilu”. Dodal je, da je evropsko prvenstvo “dokaz, da zmoremo več, če vrtimo pedala v isto smer”.

Evropsko prvenstvo še vedno išče svoj prostor na koledarju. Zakaj?

V preteklih letih se je termin res veliko spreminjal. Drugo leto nas konec septembra čaka svetovno prvenstvo v Kanadi, nato pa v naslednjem tednu že evropsko prvenstvo v Sloveniji. To ni idealno, delamo na tem, da bi našli še bolj ugoden termin v koledarju od leta 2029 naprej.

Zakaj ne prej? Leta 2027 bo v Franciji na sporedu vsekolesarsko svetovno prvenstvo (v vseh disciplinah kolesarstva, op. p.) konec avgusta oziroma v začetku septembra, zato bo evropsko na sporedu konec septembra. Leta 2028 pa bo koledar zaradi olimpijskih iger sredi julija v Los Angelesu zelo natrpan. Dirka po Franciji se bo premaknila, prav tako vse ostale dirke. Leta 2029 bo prineslo drugačno stabilnost.

Kaj bi bil za vas torej idealen datum?

Dva tedna pred svetovnim prvenstvom, takoj po koncu Vuelte, sredi septembra. Dober test in generalka za SP. Takšen je običajen in naraven program – najprej državno, nato celinsko in na koncu svetovno prvenstvo. Naš cilj je tudi, da imamo celinska prvenstva v isti disciplini na isti dan, ne pa tako kot zdaj, ko je afriško prvenstvo na sporedu šele zdaj ob koncu sezone.

Prek EP do mesta pri vrhu?

Ni skrivnost, da se je Slovenija za gostiteljstvo EP odločila tudi zaradi želje po zastopstvu v najvišjih organih Mednarodne kolesarske zveze (UCI). Predsednik KZS Pavel Marđonović je letos že kandidiral za upravni odbor UCI, a na septembrskem kongresu vanj ni bil izvoljen. Naslednja priložnost bo čez štiri leta, torej na kongresu 2029.

“Pred leti je bil Tomaž Poljanec že v predsedstvu evropske zveze, v prihodnosti si želimo zastopanost Slovenije tudi v mednarodni. A tam je 206 držav, moramo najti prostor za vse. S Pavlom Marđonovićem sem v tesnih stikih, z njim zelo dobro sodelujem, čeprav nima funkcije na krovni zvezi,” je o Slovencih v odločujočih organih na čelu kolesarstva dodal della Casa.