Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
V sredo zvečer je kot strela z jasnega udarila novica na spletni strani MMC RTV Slovenija, da so se organizatorji kolesarske dirke po Franciji s Slovenijo pripravljeni pogovarjati o morebitnem startu Toura na sončni strani Alp v letih 2028 ali 2029. Za dodatne informacije in pojasnila smo se obrnili na Tomaža Ambrožiča, direktorja športno-marketinške agencije Sport Media Focus.
Začetek kolesarske dirke po Franciji čez tri ali štiri leta na slovenskih tleh? Grand Depart – uvodne tri etape Toura de France 2028 ali 2029 v Sloveniji? Sliši se kot utopija, a kot je v sredo zvečer poročal MMC, so bili prvi koraki že storjeni. Pri športno-marketinški agenciji Sport Media Focus so septembra lani izkoristili priložnost in med organizacijo rekreativne enodnevne kolesarske prireditve L’Etape Slovenia by Tour de France navezali stik z glavnimi predstavniki podjetja ASO.
Omenjena prireditev namreč, tako kot dirka po Franciji in še številne največje dirke s svetovni seriji (Vuelta, Liege-Bastogne-Liege, Pariz-Roubaix, Pariz-Nica, Dofineja … ), spada pod okrilje francoske organizacije ASO – Amaury Sport Organisation.
“Na lanskem dogodku smo se pogovarjali o več stvareh, prišli smo tudi do te ideje oziroma pobude, ki smo jo preverili pri sogovornikih. Dobili smo informacije, kakšni so postopki in kako poteka izbor. ASO nima razpisa kandidatur, pač pa se pogovarjajo s tistimi, ki pokažejo zanimanje in resno namero. Povedali so, da se jim zaradi zgodbe z našimi kolesarji to zdi zanimivo in vidijo potencial. In da če bo država pokazala interes, se bodo pogovori nadaljevali. Dejali so nam tudi, da imajo že sklenjene dogovore za prihodnja leta, čeprav te še niso javno objavljeni. In da so že pobude in povpraševanja za leti 2028 in 2029. Pri tem pa še niso tako daleč, da bi resno začeli pogovore. Rekli so, da če Slovenijo to zanima, naj vlada pošlje pismo o nameri, nato se bo zgodba nadaljevala,” je ozadje začetka zgodbe za Sportklub razkril ustanovitelj in direktor Sport Media Focus Tomaž Ambrožič.
Kocka je na ministrstvu
Zdaj je torej na potezi vlada, po besedah Ambrožiča je župan mestne občine Kranj, ki tudi soorganizira rekreativno dirko, Matjaž Rakovec idejo že predstavil ministrstvu za šport in strankarskemu kolegu pri SD Matjažu Hanu.
“To je bilo pred božičnimi prazniki. Čeprav se časovno ne mudi, bi v roku meseca ali dveh, mogoče že prej, lahko dobili odziv ministrstva in vlade. Če sploh izhodiščno obstaja interes. Če je, bi morala Slovenija po mojem mnenju resne pogovore začeti letos. Potem bodo pri ASO-ju hitro videli, če je to to in dali morebitno privolitev. Načeloma to delajo precej tajno, verjetno ne bodo preveč vnaprej javili svojih odločitev. Tudi za prihodnje leto je neuradno jasno, da bo grand depart v Barceloni, a tega uradno še niso potrdili oziroma sporočili javnosti,” je dodal Ambrožič.
Začetek resnih pogovorov ne zagotavlja ničesar
Ob tem opozarja, da tudi izkazan interes ne bi še ničesar zagotavljal. “Predstavljene so bile številke in izkušnje, ki smo jih mi uspeli pridobiti iz Kobenhavna in Bilbaa. Na ministrstvu so dejali, da rabijo nekaj časa. Če pride do tega, pa moramo vedeti, da je to le začetek pogovorov. In sporočilo, da smo pripravljeni in naklonjeni organizaciji. Potem bo treba spoznati vse zahteve, ki jih ASO ima. Če se pogovori končajo 2026, bomo videli, kako realno je, da se grand depart izpelje v letu 2028 ali 2029.”
Po treh letih gostovanja – leta 2022 je uvod dirke po Franciji gostila Danska, leta 2023 Baskija in lani Italija – se grand depart letos vrača v Francijo. Prve tri etape bo gostil sever z Lillom na čelu. V letu 2026 se bo Tour spet začel v Španiji, takrat v Barceloni. Kot je razkril Ambrožič, je načeloma dogovorjen tudi naslednji gostitelj – leta 2027 naj bi se vse skupaj začelo v Veliki Britaniji. Za leto 2028 naj bi se že ogrevala Praga, lahko pa se Francozi znova vrnejo na domača tla in v goste odidejo leto pozneje.
Poklon zlati generaciji
Ambrožič kot pravi športni navdušenec v organizaciji takšnega dogodka vidi edinstveno priložnost, s katero bi se tako država kot Tour de France poklonila izjemni generaciji slovenskih kolesarjev v zadnjem desetletju. “Imeti trikratnega zmagovalca Toura Tadeja Pogačarja, takrat morda že večkratnega zmagovalca, je res nekaj posebnega. Imamo tudi generalnega menedžerja ene od ekip (Milan Eržen pri Bahrain Victorious, op. p.), cel kup Slovencev, ki delajo v ekipah svetovne serije … V vseh pogledih smo Slovenci pravi kolesarski narod. Vsi ljudje, ki delujejo v kolesarstvu, vključno s klubi, ki so ustvarili te fante, Kolesarsko zvezo, organizatorji dirke po Sloveniji, si zaslužijo takšno priložnost,” je prepričan naš sogovornik.
Pogačar kot jeziček na tehtnici?
“Pomembno je, da se pogovori začnejo in ima potem organizator dovolj časa, da se pripravi. Ne samo z organizacijskega, ampak tudi širšega vidika. Da ne gre le za tridnevni dogodek, ampak da se na to pripravljaš več let. Pri ASO-ju so opazili našo tradicijo, tudi pri organizaciji največjih kolesarskih dogodkov. Veliko težo daje dejstvo, da imamo kolesarja s kolajnami s svetovnih prvenstev in tremi osvojenimi Touri. Morda bo do leta 2028 ali 2029 imel že izenačen ali presežen rekord največ zmag. To je res poseben trenutek, ki bo lahko vplival na njihovo odločitev, kje se bo dirka začela. Izpolnjujemo vse kriterije, da se lahko pogovarjamo. To je res velika priložnost, ne samo za promocijo države in turizma,” je o vlogi Tadeja Pogačarja dodal Ambrožič.
Povezali bi celo državo
Po pogovorih z Danci in Baski naj bi okvirni stroški tridnevnega kolesarskega praznika znašali okrog 12 milijonov evrov. “Stroški niso majhni, a za doseg dogodka niti ne tako veliki. Danci, kot organizatorji tako svetovnega prvenstva v kolesarstvu kot grand departa, so sami rekli, da je začetek dirke po Franciji močnejši dogodek v vseh pogledih.” Kot je oktobra za Sportklub dejal predsednik Kolesarske zveze Slovenije Pavel Marđonović, je okvirna cena svetovnega prvenstva okoli 20 milijonov evrov.
Ambrožič je prepričan, da se organizacija starta Toura izplača z vseh vidikov, čeprav v kolesarstvu ni direktnega prihodka (vstopnic) kot pri drugih športnih dogodkih.
“Na Danskem so bili najbolj navdušeni nad dejstvom, da je bila na treh etapah ob trasi skoraj tretjina njihove celotne populacije. Na svetu ni drugega športnega dogodka, ki bi ga lahko omogočila država, pa bi si ga lahko tako velik del prebivalstva ogledal v živo. To bi lahko zelo povezalo Slovenijo, tudi traso bi lahko izpeljali po praktično celi državi. Dogodek ne bi bil samo v Ljubljani ali v enem mestu, kot je običajno pri velikih športnih dogodkih. Traso bi sicer določili drugi, toda tako velikega deleža površine in prebivalstva ne more zajeti noben drug dogodek,” je dejal direktor vodilne športno-marketinške agencije pri nas.
Dobre izkušnje z Girom samo plus
“Danska in Baskija sta nekako primerljivi s Slovenijo, čeprav sta večji in močnejši. Del trase pri nas bi lahko šel tudi po sosednjih državah s širšim, regijskim pristopom. A menim, da glede na status v kolesarstvu to lahko tudi sami izpeljemo. Tudi v promocijskem smislu, kaj bi s tem dobili nazaj. Danska v kolesarskem smislu ni turistična destinacija za rekreativne kolesarje. Slovenija pa je. Oglašuje se aktivni turizem, težko je kakšen dogodek bolj primeren za turistično promocijo Slovenije kot začetek največje kolesarske dirke na svetu,” je zaključil naš sogovornik.
In dodal, da bi lahko k prepričevanju Francozov v nadaljnjih fazah pogovorov pripomogle tudi dobre izkušnje organizatorjev dirke po Italiji s Slovenci. “To dobro spremljajo in vedo. Kolesarski svet se med seboj dobro pozna, da je Slovenija že in letos spet bo gostila etapo Gira (14. etapo, op. p.), je lahko samo dodaten plus. Te izkušnje bodo lahko samo koristne.”
Tadej Pogačar bo na Touru de France leta 2028 star 29 let, leto pozneje pa okroglih 30. Če bo prvi kolesar sveta na dirki po Franciji nadaljeval prevlado iz zadnjih let (tri zmage v petih letih), bi kaj lahko ogrozil tudi rekord. Največ skupnih zmag – pet – se je do zdaj veselila četverica kolesarjev: Eddy Merckx, Bernard Hinault, Jacques Anquetil in Miguel Indurain.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!