So šampioni, so legende in je Tadej Pogačar

Foto: AP Photo/Jerome Delay via Guliverimage

Tadej Pogačar je po treh letih znova veliki junak dirke po Franciji. Osvojil je že svojo tretjo rumeno majico, po etapnih zmagah pa prehitel številne legendarne kolesarje.

Pogačar zapretil svetovnemu prvaku in se oddolžil Urški

Kolesarstvo

20:04 0

Kolesarstvo

20:04 0

Pogačar bo za predstave na dirki po Franciji bogato nagrajen

Kolesarstvo

19:40 0

Kolesarstvo

19:40 0

Dirko po Franciji 2024 si bomo zapomnili po neverjetnih predstavah Tadeja Pogačarja. Na Touru, ki smo ga nestrpno pričakovali, se je vrnil tja, kamor spada: na najvišjo stopničko.

Pogačar je osvojil že svojo tretjo rumeno majico. Pri tem dosežku se je na dirki vseh dirk izenačil z Belgijcem Philippom Thysom (1913, 1914, 1920), Francozom Louisonom Bobetom (1953-1955) in Američanom Gregom LeMondom (1986, 1989, 1990).

Pred njim je le še legendarna peterica. Po petkrat so Tour dobili Francoza Jacques Andquetil (1957, 1961-1964) in Bernard Hinault (1978-1982, 1985), Belgijec Eddy Merckx (1969-1972, 1974) ter Španec Miguel Indurain (1991-1995). Štirikrat je rumeno majico na Elizejskih poljanah oblekel Britanec Chris Froome (2013, 2015-2017).

Giro – Tour: dobitna kombinacija

Pred letošnjo dirko po Franciji je bilo ogromno govora o pripravi Tadeja Pogačarja. Odločil se je namreč, da maja kolesari na dirki po Italiji in jo vzame kot glavno pripravljalno dirko za francosko pentljo. Poteza se je več kot obrestovala.

Giro je zanesljivo dobil s prednostjo skoraj desetih minut pred Kolumbijcem Danijem Martinezom. Sledil je počitek in nato intenzivne priprave na Tour. Utrujenost se očitno ni poznala.

Pogačar je postal prvi kolesar po Marcu Pantaniju, ki je v isti sezoni osvojil tako dirko po Italiji kot dirko po Franciji. Zdaj že pokojnemu Italijanu je to uspelo leta 1998 – preden se je Pogačar kasneje istega leta sploh rodil.

Dirke po Franciji že dolgo nismo tako nestrpno pričakovali. V središču pozornosti je bil četveroboj Pogačar – Roglič – Vingegaard – Evenepoel. Roglič je zaradi padca in poškodbe predčasno zaključil z nastopi v Franciji, ostali trije so se pomerili za zmago.

A v retrospektivi se zdi, da Pogačarjevo slavje nikoli ni bil pod vprašajem. Rumeno majico je nosil že od druge etape (na tretji jo je prepustil Richardu Carapazu, po etapi pa jo spet oblekel). Pogačar je zdaj na šestem mestu po številu dni v rumenem. V zgodovini Toura so majico vodilnega večkrat nadeli le Merckx (96), Hinault (75), Indurain (60), Froome (59) in Anquetil (50) – spet, elitna druščina.

Cavendishev rekord mogoče ne bo veljal dolgo

V procesu je osvojil kar šest etapnih zmag. Skupno jih ima zdaj že 17. Po številu etapnih zmag je pred njim samo še sedem kolesarjev. Na vrh lestvice se je letos povzpel Mark Cavendish, ki je osvojil že svojo 35. Eddy Merckx, Bernard Hinault, Andre Leducq in Nicolas Frantz jih imajo dvajset in več, Francois Faber je pri številki 19.

Po treh letih spet na vrhu

Pogačar je dokazal, da se lahko pobere in vrne na vrh. Jonas Vingegaard ga je na zadnjih dveh dirkah po Franciji uspel premagati, tokrat je slovenski šampion vrnil udarec. Res je, da je Danec na dirko prišel po hudi poškodbi, ki jo je staknil na dirki po Baskiji. Predrta pljuča so mu močno otežila priprave, vseeno je bil vrhunsko pripravljen.

Tudi izjemna ekipa, ki jo je sestavilo moštvo UAE Emirates, je pokazala premoč. Joao Almeida, Adam Yates, Nils Politt, Juan Ayuso, Marc Soler, Tim Wellens in Pavel Sivakov so bili v treh tednih ob Pogačarju dominantna sila, ki je ni uspela ustaviti nobena ekipa.

Tadej Pogačar na zmagovalnem odru z ekipnimi kolegi iz ekipe UAE Emirates. Foto: Guliverimage

Pogačar se je do rumene majice prebil po treh letih. Prvo je osvojil leta 2020. Takrat je bil še povsem na začetku svoje kariere. Na Touru ni bil med favoriti, vseeno pa je kolesaril izjemno. Na predzadnjo etapo se je podal z zaostankom 57 sekund, nato pa šokiral kolesarski svet. Primoža Rogliča je ugnal za skoraj dve minute in generalno razvrstitev obrnil na glavo, ob tem pa razdvojil slovensko kolesarsko občinstvo.

Veliko bolj zanesljivo in prej kot leto pred tem je zmago potrdil leta 2021. Takrat je bil po padcu Rogliča njegov glavni konkurent Jonas Vingegaard, Danca je ugnal za več kot pet minut v skupnem seštevku.

Kaj mu zdaj še manjka?

Na tritedenskih dirkah mu manjka le še rdeča majica na Vuelti. Tam je nastopil zgolj leta 2019, na svojem prvem grand touru je takoj navdušil in osvojil tri etapne zmage ter se povzpel na tretjo stopničko zmagovalnega odra – ugnala sta ga Roglič in Alejandro Valverde.

Pogačar ima poleg tega na svojem računu že tri od petih najprestižnejših enodnevnih dirk. Kar trikrat je slavil na dirki po Lombardiji, dvakrat na spomeniku Liege-Bastogne-Liege, enkrat tudi na dirki po Flandriji. Še Milano – Sanremo in Pariz – Roubaix in tudi ta mejnik bo odkljukan.

Olimpijske igre in svetovno prvenstvo sta naslednja cilja neverjetnega kolesarja iz Komende. Po zmagi na zadnji etapi Toura je namreč povedal: “Mathieu Van der Poel izgleda dobro v dresu svetovnega prvaka, a zdaj ga želim jaz.”

Da je kolesar pri 25 letih v pogovorih o najboljšem vseh časov, pa tako ali tako govori samo zase.

Slovenija, kolesarska velesila

Neverjeten podatek pa je tale: Slovenija je dobila kar osem od zadnjih petnajstih tritedenskih dirk. Primož Roglič in Tadej Pogačar sta vsak osvojila po štiri.

Vse se je začelo leta 2019. Primož Roglič je na dirki po Španiji postal prvi Slovenec s skupno zmago na grand touru. Sledil je Pogačar na dirki po Franciji leto kasneje, istega leta je Roglič Vuelto osvojil še enkrat.

V zadnjih šestih letih je bila “nezmagovalna” le sezona 2022, ko ne Roglič ne Pogačar nista osvojila skupne zmage na tritedenskih dirkah. Letošnja sezona pa je tako ali tako povsem slovensko obarvana: tako rožnata kot rumena majica sta romali v roke Pogija.