Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Danes zvečer bo Kolesarska zveza Slovenije na tradicionalnem Večeru zvezd podelila priznanja za najbolj izstopajoče dosežke v letošnji sezoni. Brez dvoma bo kolesar leta znova, že šestič v karieri, postal Tadej Pogačar. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z njegovimi starši Marjeto in Mirkom Pogačarjem.
Pred dnevi je bil v elitni družbi del prvega izbora 30 pod 30 Forbes Slovenija, danes bo znova okronan za najboljšega v svojem športu v Sloveniji, 9. decembra pa bo prvi favorit za vnovično slavje na prireditvi Športnik leta na sončni strani Alp.
A zaradi številnih klubskih in medijskih obveznosti, pa tudi želje po več kot zasluženem počitku, Tadeju Pogačarju čas ne dopušča, da bi se udeležil vseh takšnih podelitev. V večini takšnih primerov ga nadomeščajo starši Marjeta in Mirko Pogačar, ki sta se nove vloge v zadnjih letih že dodobra navadila.
“Tudi midva še ne veva, kdaj bo kaj prišel v Slovenijo. Tako da božično-novoletne praznike načrtujemo šele takrat, ko se bodo zgodili, nič prej,” sta v pogovoru za Sportklub pojasnila, kako je veseli december praznovati v družbi najboljšega kolesarja sveta.
Za njim je še ena izredna sezona, v kateri je še četrtič osvojil dirko po Franciji, drugič zapored postal svetovni prvak, prav na vseh petih spomenikih pa je kot prvi v zgodovini stopil na stopničke (tri je tudi osvojil). Kako so leto 2025 skozi svoje oči spremljali njegovi starši?
Intervju: Marjeta in Mirko Pogačar
Za Tadejem je še eno izjemno leto, polno uspehov, presežkov nam zmanjkuje. Kako sta vidva doživljala sezono 2025?
Marjeta: Letošnje leto je bilo zelo intenzivno, ne samo za Tadeja, ampak tudi za naju. Dva Tadejeva dogodka v domačem okolju (Kriterij Tadeja Pogačarja in Pogi Challenge s Klanca v klanc, op. p.) sta se zgodila na višji ravni oziroma sploh prvič. Sama imam občutek, kot da se vrti film, v katerem sem igralka oziroma opazovalka. Malo pogrešam čas, da bi se lahko usedla, kaj zapisala in vse skupaj predelala. Stvari se ne usedejo, prehitro se dogajajo in minejo. Prehitro utonejo v pozabo.
Mirko: Tadej je letos tudi skrival, da je poškodovan. Po tistem padcu na Touru, ko je padel na bok, je verjetno malce spremenil položaj na kolesu, zaradi česar ga je zadnji teden zelo bolelo koleno. Tudi zato je bil res utrujen, še dobro, da je prišel do cilja.
Marjeta: Midva sva bila zelo sočutna z njim. Podobno kot na Col de la Loze pred dvema letoma. Takrat sva mu rekla, da če bo odstopil, ga pri tem podpiramo. Ampak on rine z glavo skozi zid in dokonča stvari, ki jih začne.
Kako težko je spremljati takšne situacije? Javnost ima od njega kot kolesarja res visoka pričakovanja, za vaju pa je v prvi vrsti še vedno otrok.
Marjeta: Za naju je to najin sin. Večkrat sva videla, da je trpel. Na omenjenem vzponu na Col de la Loze sem mu takoj rekla, da če nas potrebuje, ga lahko peljemo domov, da se spočije. Letos pa … Vemo, da bo ekipa zanj poskrbela, tako je treba. Zato ji popolnoma zaupava.
Dirka po Franciji in svetovno prvenstvo. Dva cilja, ki sta še pred decembrskim razkritjem koledarja začrtana tudi za leto 2026. Na obeh preizkušnjah ima Tadej možnost, da se izenači na vrhu večne lestvice. Kako se spominjate te poti od fanta do najboljšega vseh časov?
Marjeta: Včasih si še vedno rečeva … ’A veš, da je tole najin sin?’ (smeh). Kot sem dejala, kot bi gledali in živeli v filmu.
Mirko: Ja, njegova cilja sta Tour in svetovno prvenstvo, a menim, da bi mu več pomenila zmaga na enem od spomenikov Milano-Sanremo ali Pariz-Roubaix. Zaradi sponzorjev mora na Tour, mavrično majico pa tudi rad brani. Sploh ker bo proga svetovnega prvenstva 2026 v Montrealu primerna zanj. Tako da mislim, da tega ne bo izpustil.
Sam je že večkrat dejal, da so tritedenske dirke zelo naporne, enodnevne pa, kot že ime razkrije, veliko lažje. Tudi za vaju?
Marjeta: Midva sva letos spomladi prvič obiskala dirke v Belgiji, tam sva preživela približno 10 dni. Pogledala sva si tri Tadejeve dirke in dve Urškini (Urška Žigart, kolesarka in Tadejeva zaročenka, op. p.). Bilo je neprimerno lažje kot pa na Touru, ko greš vsak dan z ene lokacije na drugo. Na dirki po Franciji so pravila in ureditve prometa ter premikanja veliko bolj strogi kot kjerkoli druge, veliko več je ljudi. Vsak dan. Tako da je vse skupaj logistično veliko bolj zahtevno, pa tudi psihično veliko bolj naporno.
Koliko pa sta se v zadnjih letih navadila, da Tadeja zastopata na podelitvah in tudi, da vaju ljudje na ulici lahko prepoznajo?
Mirko: Nehala sva biti Mirko in Marjeta Pogačar, zdaj sva več ali manj starša Tadeja Pogačarja (smeh). Se kar navajava.
Marjeta: Ni vedno lahko, saj kamorkoli prideva, naju lahko ljudje poznajo. Zato je vedno treba biti dostojen, ne moreš biti povsem sproščen. Vedno sva v tej vlogi, a sva jo sprejela. To spada zraven, vesela sva, da lahko Tadeja predstavljava in mu pomagava, da ohranja pozitivno in lepo podobo v javnosti. Upam, da nisva spet česa preveč povedala.
Mogoče ravno to … On ima v moštvu ljudi, ki ga pripravljajo na javne nastope. Je tudi vama kdaj svetoval, sta ga kaj prosila?
Marjeta: Načeloma ne, se je pa ravno po letošnjem Touru zgodila takšna zgodba. Po moji izjavi za medije, ko sem rekla, da bi razumela, če bi kmalu nehal kolesariti, me je klical tiskovni predstavnik moštva in me vprašal, zakaj govorim, da je Tadej izgorel. Tega seveda sama nisem rekla, mediji pograbijo besede in jih malo napihnejo, spremenijo. Moje besede so moje besede. Še enkrat pa poudarjam, da ekipi in trenerjem popolnoma zaupamo, že vse od mlajših kategorij.
Za konec morda še kakšna beseda o njegovem načinu vračanja v družbo, vlaganja v bodoče generacije prek fundacije, Pogi Teama, že prej omenjenih dogodkov.
Marjeta: Na to sva izjemno ponosna. S fundacijo smo na prireditvi S Klanca v klanc zbrali toliko sredstev, da smo lahko podelili 35 štipendij mladim ljudem, ki so se borili z boleznijo in bili prikrajšani za marsikaj v življenju. Ob tej novici so prav zasijali. Če jim je življenje nekaj vzelo, smo jim mi zdaj nekaj dali. Res smo naredili izjemno delo. To se bo nadaljevalo, ljudje bodo širili dobra dela, ki bodo eksponentno rasla.
Mirko: Oba dogodka, tako Tadejev kriterij kot S klanca v klanc, sta bila nekako namesto vseh sprejemov, ki naj bi se odvijali na velikih trgih. A Tadej rad kolesari in se rad sreča z navijači na cesti in ob njej, ne pa na odru. Ker uživa v kolesarstvu, lahko uživa v teh dogodkih skupaj z njimi. In takšni sprejemi so najboljši, ki jih lahko pripravimo zanj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!