Primož Roglič je v soboto začel svojo šesto dirko po Franciji, a prvo v dresu Red Bull Bore Hansgrohe. K nemški ekipi se je preselil z začetkom letošnje sezone. Glavni športni direktor rdečih bikov Rolf Aldag je spregovoril o tem, kako se je moštvo spremenilo po prihodu Zasavca.
Tik pred sobotnim začetkom letošnje dirke po Franciji, ki se danes nadaljuje z zahtevno etapo od Cesenatica do Bologne, se je ekipi Bora Hansgrohe kot imenski sponzor in večinski lastnik pridružil Red Bull. Gigant med energijskimi pijačami bo po napovedih spremenil svet kolesarstva, ekipa pa prvič v barvah rdečega bika dirka prav na Touru.
Poveljuje ji kapetan Primož Roglič, ki se je lani jeseni z željo po rumeni majici v Franciji iz Jumbo-Visme preselil k nemški ekipi. Kaj je prinesel, kako se je ekipa znašla z njegovimi visokimi cilji in kaj pomeni prihod Red Bulla, je še pred odhodom na start v Italijo v Salzburgu ugotavljal glavni športni direktor v ekipi Bore Rolf Aldag.
O čem vse je govoril nekdanji kolesar, zdaj pa Rogličev šef:
O pomenu Red Bulla na kratek rok:
Če poenostavimo, prinaša veliko dodatnih virov. Seveda tudi denarja, toda Red Bull je prisoten v številnih športih, tudi visokotehnoloških. Prav zato bomo naredili tehnološki preskok, naši novi partnerji pa so znani tudi po številnih projektih. Enostavno ima sposobnost, da spreminja šport. V prvi vrsti gledamo nase, toda širše razmišljamo tudi o kolesarstvu, v katerem se zdaj marsikaj spreminja.
O spopadu Bore s Pogačarjem in Vingegaardom:
Menim, da je vsakdo premagljiv. Verjamem, da obstajajo različni pristopi, posledično pa zna biti zelo zanimivo. Visma se drži pristopa z dejstvi in kalkulacijami, zelo jasnim načrtom. Ampak to lahko včasih ustvari kaos. Na drugi strani Pogačar enostavno uživa v dirkanju. Ima načrt, ki pa se ga večkrat ne drži. Ima proste roke. Na Touru bo verjetno dobil veliko priložnosti. Verjamem pa, da imamo mi dovolj dobro ekipo, da se odzovemo na te napade. Zagotovo bomo dobili priložnost, da smo ekipno močnejši od Visme, ki jo sicer spremlja nesreča, nazadnje z boleznijo Kussa. Ampak takšno je dejstvo. Zato lahko obe ekipi v določenem trenutku premagamo. Morda bo Tadej pretiraval, Visma pa se ne bo mogla držati svojega načrta. In to je naša priložnost.
O spremembah, ki so se zgodile po prihodu Rogliča:
Ni skrivnost, da se dirka Pariz-Nica ni izšla po naših željah. Ko pogledamo nazaj, pa se mi postavlja vprašanje: iz česa se več naučimo? Iz enostavnega uspeha ali iz napak? Menim, da smo se od takrat naučili veliko. Do Baskije smo se močno izboljšali, kar je Primož tam dokazal z zmago na kronometru. Odstop zaradi padca je bil manjši udarec, a smo potem na Dofineji naredili še korak naprej in bili tudi rezultatsko uspešni. Na zadnji etapi smo sicer videli, da je bilo blizu, a smo odšli domov s skupno zmago in rumeno majico. To je bilo za nas zelo pomembno.
O nadaljnjih korakih in spremembah:
Predvsem gre za potrditev že znanega in naučenega. Ne bomo poskušali nič novega, le vse procese, ki smo se jih s Primožem v zadnjih šestih mesecih naučili, bomo skušali dokončno uveljaviti.
O zadovoljstvu, kako je Roglič spremenil ekipo:
Nikoli nismo povsem zadovoljni, saj te potem konkurenca hitro premaga (smeh). Zelo smo veseli, kaj je prinesel. Predvsem z motivacijo in željo, ki jo ima. Na dirki Pariz-Nica je močno deževalo, pogovarjali smo se o vremenu, on pa je prišel na avtobus in rekel: gremo, imamo jakne. Z uspehi, ki jih ima v preteklosti, je dokazal, da je pravi vodja. In ekipo na pozitiven način vodi v pravo smer.
Seveda se vsi trudimo v isto smer. Ne moremo pa reči, da Bora že prej ni imela svojega oddelka za prehrano. Pomembno je predvsem, da se pogovarjamo o različnih pristopih in sistemih. Če bi želeli kopirati ekipo Visme, jih nikoli ne moremo premagati. Vedno bi ostali le kopija. Želimo se učiti drug od drugega: kako smo mi nekaj počeli, kako je nekaj Primož počel in se nato srečati na sredini. Da potegnemo najboljše iz vsega.
O vlogi glavnih pomočnikov Aleksa Vlasova in Jaia Hindleyja:
Predvsem bo pomembno, kako se bo dirka razvijala. Lani v peti etapi nihče ni mogel napovedati, da bo Hindley ujel rumeno majico. Seveda bi bilo dobro, da bi bila visoko v skupnem seštevku in bi ju lahko uporabili kot taktično orožje.
Imata svoje cilje, morata jih imeti. Narobe bi bilo, da jima rečemo, da sta od zdaj naprej le še pomočnika. Res sta dobri osebi, zato je vse skupaj veliko enostavneje. Po naravi sta ekipna igralca. Ob tem pa tudi Primož ni star več 25 let. Na Touru se želimo predvsem učiti. Bomo pa oba še videli kot kapetana na grandtouru. Ekipa se v Franciji lahko veliko nauči. Kot celota in kot vsak posameznik.
O (so)kapetanstvu:
Načrt je predvsem Primož, toda rezultati bodo odvisni od taktičnih razmerij na dirki. Lanska etapna zmaga Jaia je bila predvsem njegova odločitev, da se poda v tveganje, priključi vodilni skupini in nato dokonča delo. Seveda ga lahko spodbujamo iz avtomobila, toda na koncu kolesarji vozijo svojo dirko. Skupni pristop je seveda namenjen Rogliču, toda tudi njiju bomo skušali obdržati čim višje. Ne bomo ju odrezali in rekli, da morata en dan zaostati pet minut. Odvisno, kako se bo dirka razvijala. Nismo pa v položaju, da ciljamo na prva tri mesta v skupnem seštevku. To bi bilo arogantno.
O rezultatih s treninga pred Tourom v Tignesu:
Na pripravah smo dobili podatke, da je bilo zelo mokro in mrzlo (smeh). Pogoji res niso bili idealni. Toda tega ne bomo mogli izkoristiti kot izgovor, saj se je tam pripravljala tudi ekipa Visme. Te podatke težko uporabimo za primerjavo, videli bomo, kaj bo prinesla dirka.
O Rogličevih ciljih:
Primož nikoli nima samo enega cilja. Zagotovo si želi dobro dirkati tudi na svetovnem prvenstvu. Ali pa še kje drugje. A na listi prioritet je Tour zagotovo na prvem mestu. Zakaj bi Primož Roglič drugače zamenjal ekipo?
O pritisku, ki ga prinaša lov na rumeno majico:
S kvaliteto, ki jo imamo v ekipi, bi morali biti manj nervozni kot lani. Nekateri kolesarji so bili lani tam prvič, zdaj pa poznajo to. Pritisk je nekaj, kar si naložiš na svoja ramena. Bolj se pogovarjamo, če smo naredili vse, obkljukali vse kvadratke. Pripravili smo se, kot smo se lahko. Zato nismo živčni, saj te to lahko pelje v hitre in napačne odločitve. Če bom nervozen, ko za kratek čas v avtomobilu ne bom videl slike s prenosa? To pa zagotovo. Če nimaš čustev v takšni situaciji … Vsi mehaniki, tudi Ralph Denk kot šef mora biti na trnih. A gre za pozitivno nervozo in ne strah. Skušamo nekaj narediti in doseči, biti nagrajeni za ves prispevek h ekipnemu uspehu.
9. maja sva se srečala s Primožem na ogledu pirenejskih etap. Vse od takrat ne spi v domači postelji. Res velik vložek. Na vse skupaj gledamo kot priložnost, da dobimo nagrado za ta vložek.
O zahtevnosti etap na Touru 2024:
Kronometer na koncu je zelo zahteven. Je pa celoten Tour sestavljen tako, da bo šlo na polno že od začetka, vmes pa bo malo časa za počitek. Kolesarji bodo ob prvem prostem dnevu zelo utrujeni. Vse skupaj bo zelo zahtevno. Po italijanskem uvodu sledita dve sprinterski etapi, nato kronometer, lažja sobota in zahtevna makadamska deveta etapa. Nato smo že v Pirenejih in zaključek v Alpah nad Nico. To bo res težko. Utrujenost bo odločala.
O težavnosti trase in konkurence:
Imeli smo statistično verjetno težje Toure, daljše etape in težje klance. Toda izziv je ritem, ki pripelje kolesarje v gore. Konkurenca je zelo zahtevna. Velika četverica je prvič tukaj. Če bodo vsi v vrhunski formi, eden ne bo na končnih stopničkah. Pričakovanja so zelo visoka, kar je še zahtevnejše za ekipe.
O preprečevanju padcev:
Statistično zaostajamo za konkurenco (smeh). Zato imamo v ekipi fizično tri močne fante: Hallerja, Denza in van Poppla. Njihova naloga je, da Primoža držijo na varnem. Razmišljali smo, kako razporediti ravnotežje v ekipi. Ne samo za gore, ampak ravnine in veter. Vsi trije so odlični pri pozicioniranju. Imamo pa tudi odlično podporno ekipo za gore z Jaiom in Aleksandrom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje