Komentator Sportkluba Robbrt Riffel o sezoni severnoameriške poklicne ekipe Colorado Avalanche v ligi NHL.
Ekipa Colorado Avalanche, ki igra v najmočnejši hokejski ligi na svetu NHL od leta 1995, ko se je franšiza preselila iz Quebeca, je v sezoni 2016/17 dosegla najnižjo točko v zgodovini franšize. Osvojila je le 48 točk in jasno je bilo, da je možno od tu le napredovati. Legenda kluba Joe Sakic je leta 2014 postal generalni menedžer kluba, začelo se je pametno kadrovanje in “Plaz” je začel svoj preporod. Pet let pozneje je klub iz Denverja tretjič osvojil Stanleyjev pokal. In to v kakšnem slogu. V finalu je končal urok Tampe, ki skoraj tri leta v končnici ni izgubila serije.
Približno pol leta pozneje so aktualni prvaki šele na 9. mestu zahodne konference in se v tem trenutku ne bi prebili v končnico. Točkovni izkupiček niti ni pretirano slab, toda v oči bode način, kako se moštvo, ki je trenutno v seriji petih zaporednih porazov, spopada s svojimi težavami. Razlogov, zakaj je ekipa neprepoznavna, je več in so večplastni.
Dejstvo je, da so ekipo pred in med sezono prizadele številne poškodbe nosilcev igre, toda kot kvalitetna ekipa preprosto moraš najti način, da prebrodiš težave s čim manj narejene škode in poškodbe na neki točki ne smejo biti več izgovor. Kot primer navedimo Washington, kjer še vedno kot za stavo dosega zadetke Aleksander Ovečkin. “Capitals” so pol sezone igrali brez Backstroma, Wilsona, Oshieja, veliko tekem sta izpustila tudi branilca Carlson in Orlov. Kljub temu imajo trenutno devet točk več od Colorada, krivulja rezultatov pa gre strmo navzgor.
Ko se klub znajde v težavah, se pokaže karakter ekipe. Vsak igralec na tej ravni mora na sleherni tekmi pokazati borbenost in željo po uspehu, sicer preprosto zanj ni mesta v ekipah lige NHL. Ob spremljanju tekem Colorada dobimo občutek, da so se določeni igralci zadovoljili z enim naslovom prvaka in pozabljajo, da igranje v NHL-u pomeni veliko čast in odgovornost. Profesionalni šport je krut in treba se je dokazovati iz sezone v sezono ter ne zaspati na lovorikah. Mnogi odlični hokejisti bi naredili vse, da bi dobili možnost zaigrati v NHL-u, pa jim to zaradi različnih razlogov ne uspe. Zato moti, kako se določeni igralci šampionske ekipe malodane sprehajajo po ledu in se iz svojih napak ničesar ne naučijo.
Hokej na ledu je moštvena igra, za dobre rezultate pa moštvo potrebuje prispevek vseh štirih napadov. Prvi napad Colorada je še vedno vrhunski, pohvaliti gre Mikka Rantanena. “Finski blisk” je v času največjih težav s poškodbami in odsotnosti Nathana MacKinnona sprejel vlogo vodje in z odlično igro držal ekipo pri življenju. Problematičen je učinek igralcev drugega, tretjega in četrtega napada. Na zadnji tekmi proti Vancouvru kar 7 od 12 napadalcev Colorada ni sprožilo niti enega strela (!) v okvir vrat. Nedopustno in nezaslišano. Posledično je minutaža nosilcev igre večja in že se poznajo znaki utrujenosti. Če temu dodam premalo želje, nezainteresiranost določenih igralcev, slab odstotek dobljenih sodniških metov in prelahko zapravljena vodstva na tekmah, je stvar jasna. Colorado, imamo problem(e)!
Alex Newhook, ki mu je bila zaupana vloga drugega centra v ekipi in nekoga, ki naj bi nadomestil Nazema Kadrija (zaradi salary capa je moral oditi), tej vlogi ni dorasel in ne bi se čudil, če bo ob naslednjem prestopnem roku moral zapustiti klub. Učinkovitost podpornih igralcev, ki prihajajo iz lige AHL, je preslaba in to je eden od razlogov za neprepričljive predstave. Martin Kaut, Ben Meyers, Curtis MacDermid in podobni realno nimajo dovolj kakovosti za najvišji nivo.
Če se bodo aktualni prvaki želeli realno boriti za končnico, bodo potrebne spremembe. Vse se začne z drugačnim razmišljanjem. Igralci se morajo zavedati, da predstavljajo barve kluba, za katerega so led “brusili” takšni asi, kot so Joe Sakic, Patrick Roy, Peter Forsberg in Milan Hejduk. Ekipa je aktualni prvak lige in igralci, hočeš-nočeš, na vsaki tekmi nosijo tarčo na svojem hrbtu. Klub potrebuje igralca, ki bo zapolnil mesto drugega centra v napadu in bo odličen pri sodniških metih. Prva padeta na misel Jonathan Toews in Ryan O’Reilly. Branilska vrsta, ki je v zadnjem času luknjičasta kot švicarski sir, potrebuje prihod veterana, ki bo vnesel rutino in prepotrebno mirnost.
Prestopni rok med sezono v ligi NHL se izteče 3. marca. Colorado bo moral biti agresiven in preudaren ter nujno pripeljati igralce, ki bodo zapolnili nastale vrzeli. In če se je GM Chris MacFarland karkoli naučil od svojega predhodnika Joeja Sakica, smo lahko prepričani, da bo s Coloradom v tej sezoni treba še kako računati.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!