Aleksander Sekulić je zdaj osredotočen na klubsko sezono z Nymburkom. A že čez slaba dva tedna bo stikalo prestavil na reprezentančno stran. "Lačen sem novih uspehov," pravi slovenski selektor na začasnem delu na Češkem, ki odkrito priznava, da mu je poletje spremenilo trenersko življenje.

Sprva je bil Aleksander Sekulić začasni selektor. Pomočnik, ki je napredoval v vršilca dolžnosti. Toda po uspešnem zaključku kvalifikacij za EuroBasket 2022, predvsem pa po sanjskem poletju, v katerem se je s Slovenijo prebil na olimpijski turnir in bil v Tokiu le nekaj milimetrov oddaljen od kolajne, se je je povsem udomačil na selektorskem stolčku. Zdaj ga čaka nov izziv: novembrsko kvalifikacijsko okno, prva faza kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu 2023, ki si jo bo mogoče ogledati tudi na Sportklubu. O gostujočem obračunu s Hrvaško v Zagrebu (25. 11.) in domačem v Kopru s Švedsko (28. 11.) razmišlja na Češkem, kjer uspešno vodi tamkajšnji Nymburk.

Sezono ste zaključili kot pomočnik trenerja. Vrnili ste se kot glavni trener in za nameček selektor, ki je reprezentanco svoje države popeljal na olimpijske igre. Na kakšen način občutite to razliko?

Prav gotovo je položaj drugačen. Razliko sem začutil že ob vrnitvi na Češko. Lepo sem bil sprejet. Da je slika drugačna, pa občutim tudi na skoraj vsaki tekmi. Preprosto, odnos z nasprotnimi trenerji je drugačen. Tudi komunikacija s sodniki. Za glavno razliko pa sem pravzaprav poskrbel kar sam. Kar se je to poletje dogajalo v mojem življenju, me je navdalo še z večjim elanom in entuziazmom. Lačen sem uspeha. Imam še več energije.

Leto 2021 je torej Aleksandra Sekulića postavilo na nek nov zemljevid. Verjamete, da se vam bodo v prihodnje odprla še kakšna vrata?

V tem trenutku nase in na svojo kariero ne želim gledati na takšen način. Osredotočen sem na stvari, ki so pred menoj. Trenutno je to Nymburk. Jasno, razmišljam tudi o slovenski reprezentanci. To sta področji, na kateri lahko vplivam. To sta kolektiva, h katerima lahko doprinesem pečat. Sicer pa … Kakšna vrata se odprejo, kakšna se zaprejo.

Nymburk. Če bi vam pred sezono kdo ponudil 14 zmag na 15 tekmah, bi verjetno ponudbo hitro sprejeli …

Imamo tako kakovostno ekipo, da se od nas v češkem prvenstvu zahtevajo le zmage. Ne bom dejal, da je to samoumevno, a pričakovanja so vendarle jasna. Nekoliko drugače je v Fibini Ligi prvakov, kjer nas je na zahtevnem gostovanju premagal Galatasaray. Smo pa pripravili presenečenje v Solunu, kjer smo ugnali PAOK. Merimo vsaj med najboljših 16 ekip.

Govorili ste o češkem prvenstvu, kjer je Nymbruk absolutni favorit. Ali zaradi tega kdaj v garderobi začutite pomanjkljivo motiviranost?

Tekme v češkem prvenstvu izkoriščam tudi za to, da občasno najboljšim namenim malce več počitka, priložnost pa dobijo mladi. A ne le takrat, ko ima ekipa veliko točkovno prednost. Minute jim namenim tudi v prvi peterki ali v trenutkih, ko se tekma lomi. Poleg tega so tekme v državnem prvenstvu lahko tudi poligon za uigravanje določenih taktičnih različic. Vsaka tekma ima torej svoj cilj. To ni le zmaga. Po drugi strani pa smo vsi profesionalci.

Vaš delodajalec se prav gotovo rad pohvali, da ima v svojih vrstah selektorja z olimpijskih iger. Manj navdušen bo verjetno ta mesec, ko se boste med premorom odpravili v Slovenijo. Kolikor je znano, je bil to tudi vaš pogoj.

Že ko sem bil pomočnik trenerja v reprezentanci in klubu, sem med tekmovalnimi premori odhajal v izbrano vrsto. Zato tudi ob pogovorih za novo delovno mesto, torej glavnega trenerja, ni bilo težav. Imate prav, klubsko vodstvo bi imelo zagotovo raje, če bi bil stalno na Češkem in bi tudi med reprezentančnim premorom delal s klubskimi igralci. To je izziv za vse nas. Iščemo kompromise.

Kakšen pa je vaš delovnik med sezono?  Verjetno ste na tekočem z aktivnostmi slovenskih reprezentantov.

Kdor želi biti trener, ki je v toku s časom, mora živeti s košarko. To pomeni, da tudi velik del prostega časa nameni košarki. Ko nisem v dvorani, pogosto spremljam tekme na računalniškem ali televizijskem ekranu. Spremljam ligo NBA, Evroligo, EuroCup … Jasno, osredotočen sem na slovenske reprezentante. To je moje življenje. Prostega časa je malo. Kar ga imam, ga izkoriščam za urice z družino.

Kdaj pridete v Slovenijo?

Še 21. novembra igramo tekmo državnega prvenstva. Takoj po tekmi grem na pot.

Vas je morda strah kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2023, predvsem ob spominu na to, kaj se je s Slovenijo dogajalo po zlatem EuroBasketu 2017?

Nihče se kvalifikacij ne sme lotiti z negotovostjo. Strah pred neuspehom je lahko zelo nevaren. Bodo pa te kvalifikacije za nas velik izziv. Že prvo okno. Hitro moramo vzpostaviti kemijo in poskrbeti, da bodo stvari na igrišču delovale dobro. Meni in celotnemu štabu je jasno, da tekem, ki bi se jih lotevali z levo roko, ni. Vemo, na čem bo poudarek. Črpati moramo pozitivno energijo, ki smo jo ustvarili.

Zdi se, da bo podoba Slovenije pomembnejša od konkretne priprave na Švedsko in Hrvaško.

Se povsem strinjam. V tem kvalifikacijskem sistemu se je težko pripraviti na nasprotnika. Težko je namreč predvideti, na kakšen način bodo igrali Hrvati in Švedi. Še kader je uganka. Poudarek bo torej na nas.

Seznama kandidatov še niste objavili. Čaka vas kar nekaj izzivov. Predvsem pod košem. Vsi trije naturalizirani Američani so poškodovani.    

Položaj je jasen. Vpoklicani bodo igralci, ki so na voljo in igrajo v svojih klubih. Stvari se spreminjajo iz tedna v teden. Zame je pomembno, da poiščem ravnotežje med kakovostjo in formo igralcev. Iščem torej košarkarje, ki so v tekmovalnem ritmu, obenem pa imajo kakovost, ki lahko pomaga na poti do dveh zmag.

So uvodni tedni nove sezone na površje potisnili kašno novo ime?

Da. Kar nekaj mladih fantov dobiva lepo priložnost. Spremljam vse. Vsem želim, da bi igrali. Klubi so namreč poligon, na katerem se razvijajo reprezentanti.