V dresu Cedevita Olimpije po skoraj 40 letih znova nastopa Alibegović. Če je bil legendarni Teoman le del nižjih selekcij kluba, preden ga je pot vodila iz Slovenije, je to zdaj uspelo njegovemu sinu Amarju. V Ljubljani je močno zaostril konkurenco pod obročem, kot svojo največjo odliko pa vidi predvsem raznovrstnost na parketu.

Iz pogovora z Amarjem Alibegovićem je moč razbrati veliko spoštovanje do kariere svojega očeta, ki je močno zaznamoval prvo desetletje v zgodovini slovenske reprezentance. Pred vsako pomembno odločitvijo ga povpraša za nasvet, svetoval mu je tudi letos poleti, ko se je odločil, da sprejme ponudbo Cedevita Olimpije.

Zmaji v novi preobleki v pričakovanju Male terase

Košarka

26. Sep 2022 0

Košarka

26. Sep 2022 0

“Takoj sem vedel, da je to zame pravo mesto. Izrazili so željo, da bi delali na moji igri, zavedam se, da me čaka še veliko garanja, preko očeta pa sem izvedel, kako delajo tukaj in da je trener zelo dober za igralce moje višine. Igral bom na visokem nivoju, ekipa je lačna, prišel sem, da bi zmagovali in se hkrati še izboljšam kot igralec,” je razloge za prihod v Ljubljano našteval 27-letni Amar.

Od očeta prevzel nekaj trikov

Pečat, ki ga je njegov oče Teoman Alibegović pustil v Sloveniji, pozna zelo dobro. “Koliko veste o njegovi karieri v Sloveniji?” smo povprašali Amarja, ki je izstrelil odgovor: “Veliko! Če se ne motim, je zdaj drugi strelec reprezentance, prvi je bil dolga leta. Kjerkoli je igral, v tujini ali Sloveniji, je bil glavni strelec. Naučil me je nekaj svojih trikov, poslušam ga, saj se zavedam, da je bil vrhunski igralec.”

Teoman velja za enega najboljših strelcev Slovenije vseh časov, več kot 20 let pa je kraljeval tudi na vrhu večne lestvice po številu doseženih točk. Slovenske barve je zastopal od leta 1992 do 2000, reprezentančno kariero pa sklenil z 52 uradnimi nastopi in 990 točkami.

Šele 22 let pozneje ga je na vrhu prehitel Goran Dragić, ki je moral za to prekiniti petletni pokoj od izbrane vrste. Pred Teomana je skočil tik pred evropskim prvenstvom, na letošnjem EuroBasketu pa številko potisnil do 1095. A porabil je tudi kar 38 tekem več, s čimer je povprečje ostalo močno na strani Teomana: 19 točk proti 12,2 točki. Še pred člansko kariero je dve leti preživel v nižjih selekcijah Olimpije, preden ga je pot nato vodila v Sarajevo, na šolanje v ZDA in nato naprej po Evropi.

Po očetovih stopinjah: ZDA, Italija in Slovenija

Zaradi razvejane kariere očeta je zelo mednarodno izpopolnjen tudi Amar. Rojen je bil v Oregonu, kjer je takrat igral oče, in nato odšel po njegovih stopinjah ter prav tako več let posvetil univerzitetni košarki v ZDA, kjer je bil del ekipe Univerze St. John. Veliko let je sicer preživel v Italiji, kjer je začel tudi profesionalno kariero in oblekel dresa Virtusa iz Rima in Virtusa iz Bologne.

A številne selitve so mu nakopale tudi težave. Minulo evropsko prvenstvo bi moral nastopati za Bosno in Hercegovino, domovino svojih staršev. Zaradi zapleta pri birokraciji ima trenutno le status naturaliziranega košarkarja.

“Pogledal sem si vse tekme, bilo je res zabavno prvenstvo z ogromno talenta. Videli smo veliko presenečenj. Tudi jaz bi moral igrati, a sem imel nekaj težav s potnim listom, zato imam trenutno status naturaliziranega igralca, čeprav je moč oče pol Slovenec in pol Bosanec, moja mama pa Bosanka. Morali so se odločiti, če bodo obdržali Johna Robersona, kar so morali storiti, saj nimamo organizatorja igre. A vedno navijam za svoje fante, želim si, da bi jim lahko pomagal.”

Amar, ki ima sicer tudi italijanski potni list, je raznovrsten tudi na parketu. Igra lahko praktično vse položaje od “trojke” do “petke”, kar vidi kot svojo največjo prednost. “Prav to, da lahko igram na več različnih položajih, da lahko grem na skok, na sprejem, na met, pod obroč in tako kar se da največ pomagam ekipi.”

V minuli sezoni, ko je branil barve močnega Virtusa, je pričakoval, da se bo s Cedevita Olimpijo srečal v finalu EuroCupa, ki je odločal o potniku v Evroligo. Virtus je prišel do sklepnega dejanja, zmaji pa so nesrečno izpadli v polfinalu.

“Tukaj nam je bilo vedno težko, zaradi močnega moštva in gledalcev. Razdelili smo si nekaj zmag, navdušili so me pa predvsem navijači,” se preteklih dvobojev spominja Amar, ki je za četo Jurice Golemca velika okrepitev.