"Slišal sem ga. Videl sem ga. Upam, da je bil dedek ponosen," je po reprezentančnem krstu v Kopru, ki je sovpadel z uvrstitvijo na EuroBasket 2025, dejal Žiga Daneu, njegovo pogumno predstavo ob sicer nenadejano dramatični tekmi s Portugalsko (83:82) pa je z aplavzom s tribune pozdravil prav omenjeni dedek – legendarni Ivo Daneu.
Pred dnevi na tekmi Cedevite Olimpije v njemu tako zelo ljubem Tivoliju, v ponedeljek v koprski Bonifiki. Danes 87-letni Ivo Daneu, velikan slovenske in predvsem nekdanje jugoslovanske košarke, je vselej vsega spoštovanja vreden gost. Ob slovenski zmagi nad Portugalsko, za katero so izbranci selektorja Aleksandra Sekulića znova trepetali, se je vidno zabaval. Jasno, predvsem v trenutkih, ko je bil na parketu košarkar s število 41, njegov vnuk Žiga Daneu.
“Priznam, da mi je pogled večkrat pobegnil proti tribunam, predvsem takrat, ko sem iz igre prišel na klop. Videl sem ga. Iskreno upam, da je ponosen. Ko sem se znašel na črti prostih metov, sem v uho ujel tudi njegov glas. Poskušal sem jih zadeti. Enega sem zgrešil (3:4, op. a.), a imel več kot 50-odstotni met. Upam, da je vesel. Jaz zagotovo sem,” je po zmagi, s katero je Slovenija že pred zadnjim Fibinim oknom potrdila preboj za EuroBasket, pripovedoval 22-letni Ljubljančan, ki tako v klubu kot v reprezentanci s kar 212 centimetri izkorišča zdaj že kar kronično pomanjkanje ekstremno visokih slovenskih košarkarjev.
Pravi, da pred sezono ni pričakoval tolikšne vloge. Za tekme v dresu Cedevite Olimpije priznava, da je nihanj preveč, a jih pojasnjuje s pomanjkanjem izkušenj ob igranju na novi kakovostni ravni. Na obeh tekmah s Portugalsko (povprečje 18 minut, 10,5 točke, 4 skoki, 1 asistenca, 1,5 pridobljene žoge in 0,5 blokade) pa je bil ena od svetlih točk sicer celostno neprepričljive Slovenije.
“Že na Portugalskem sem bil zelo presenečen. Pričakoval sem, da bom igral, a ne toliko. A, tako kot v Olimpiji, sem bil poplačan za vloženo delo. To se odraža na igrišču. Veseli me, da smo po slabi tekmi v gosteh nato v Kopru le prišli do zmage. Na trenutke nam ni kazalo dobro, kar je posledica neuigranosti, a smo se vrnili. Ta zmaga je zelo pomembno,” je pripovedoval Danue, ki je nehote na klop in naposled kar na tribuno “poslal” dolgoletnega centra izbrane vrste Žigo Dimca. Je to tudi kandidatura za EuroBasket 2025? “O tem ne odločam jaz. Vsekakor pa se bom potrudil, da se prebijem v dvanajsterico,” odgovarja Žiga.
Po tekmi je bil deležen še tradicionalnega krsta, torej pevskega nastopa. Navijačem je ponudil Kekčevo pesem, se na kratko poveselil, nato pa misli že preklopil na klubsko raven. Že danes ga čaka trening v Stožicah, v četrtek pa nova tekma EuroCupa, ko v Ljubljano prihaja Hamburg. “Še vedno sem mlad košarkar. Vsako minuto si moram izboriti. Sem pa dokazal, da si zaslužim priložnost,” z novo dozo samozavesti razmišlja član znamenite košarkarske dinastije, ki je v tej sezoni v ligi ABA na petih tekmah v povprečju igral 9 minut (1,4 točke in 1,8 skoka), v EuroCupu pa na petih tekmah 12 minut (1,8 točke in 1,6 skoka).
Dedek, oče, sin
O nastavkih za film o izjemni košarkarski družini smo sicer pisali že pred tekmama s Portugalsko. Spomnimo, Ivo Daneu velja za nesporno legendo slovenske košarke. Leta 1970 je bil z jugoslovansko reprezentanco, v kateri je vknjižil kar 209 nastopov, svetovni prvak. V domači zbirki ima tudi olimpijsko srebro (1968), še dve srebri odličji s svetovnih prvenstev in štiri kolajne z evropskih prvenstev. Leta 1967 je bil MVP svetovnega prvenstva, z Olimpijo pa šestkrat jugoslovanski prvak.
Sin Jaka Daneu (1971) je bil član prve samostojne slovenske reprezentance, zanjo pa je nastopil na kar 67 tekmah, kar ga na večji lestvici uvršča na deseto mesto. Dolgoletni član tedaj še evroligaške Olimpije je štirikrat igral na EuroBasketu. Zgodbo o dinastiji zdaj nadaljuje sin Žiga (tudi mama Urša Žen je bila košarkarica), sicer otrok Olimpije, ki je igral še za Ilirijo in Helios, hčerka Brina pa igra v mlajših selekcijah ljubljanske Ježice.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!