Deset let po koncu uspešne igralske kariere Damir Mulaomerović službuje kot trener Cedevite Junior in selektor hrvaške reprezentance. V obeh vlogah, kot nam je pojasnil v zagrebškem intervjuju, pogleduje tudi proti ljubljanskim Stožicam.

Ko bo 30. junija slovenska košarkarska reprezentanca v Stožicah poskušala popraviti slab februarski vtis in se po dveh porazih vrniti na pot proti vnovičnem nastopu na svetovnem prvenstvu 2023, ji bo načrte želel prekrižati Damir Mulaomerović. Januarja je postal selektor hrvaške izbrane vrste, ki je z zmago nad Švedsko ostala med živimi.

”Hrvaška bo precej močnejša. A močnejša bo tudi Slovenija, saj bo zanjo verjetno znova zaigra tudi Luka Dončić,” je dejal 47-letni trenerski strokovnjak iz Tuzle, ki živi v Zagrebu. Tam deluje tudi na službeni ravni. Je namreč trener Cedevite Junior, ki deluje usklajeno s Cedevito Olimpijo.

Letos bo minilo deset let od konca njegove uspešne kariere. Sklenil jo je pri Zagrebu, pred tem pa je med drugim igral tudi za Cibono, Anadolu Efes, Panathinaikos, Real, PAOK …  Kot trener je vodil Cibono, Slobodo iz Tuzle in Prištino.

Hrvaški košarkarski novinarji so se pošalil, da so po uvodnih treh porazih že pisali nov reprezentančni nekrolog. Nato ste prišli do zmage na Švedskem in ohranili upanje za nastop na SP 2023.

Vse skupaj je bilo zelo stresno. Bili smo v izgubljenem položaju. A šport prinaša tudi lepe zgodbe. Nihče ni verjel v nas, pa smo na Švedskem vstali od mrtvih. Ne le to. Pokazali smo tudi, kako je treba braniti barve hrvaške reprezentance. Igrali smo ekipno in se borili za vsako žogo. Jasno pa je, da zgodbe še ni konec. Čaka nas vroč začetek poletja s tekmama proti izjemni Sloveniji in Finski, ki jo je v februarju kar dvakrat premagala. Ne bo nam lahko. A po drugi strani verjamem, da bomo nastopili v močnejši zasedbi. Nismo še rekli zadnje besede.

Kakšno je torej vaše sporočili Sloveniji?

Nerad gledam tako daleč. Trenutno me zaposlujejo klubske obveznosti. Verjamem, da si lahko obetamo dobro košarko. Videli bomo, kateri košarkarji iz lige NBA nam bodo na voljo. Po drugi strani pa bo verjetno za Slovenijo zaigral Luka Dončić. To bo košarkarski spektakel. Pomembno pa je, da bomo imeli malce več časa za pripravo.

Slovenija z Dončićem je povsem drugačna reprezentanca …

Nekoč sem njegovemu očetu, s katerim se poznava že vrsto let, dejal, da je Luka talent, kakršen se rodi enkrat v stoletju. Izjemen igralec. Včasih pozabljamo, da je še vedno zelo mlad, pa vseeno med najboljšimi na svetu. Najbolj mi je všeč dejstvo, da ni klasični individualist, temveč gre za košarkarja, zaradi katerega so boljši tudi soigralci.

Ste se kdaj poglabljali v jedro njegove igre?

Odgovor je pravzaprav zelo preprost. Luka Dončić uživa v igri. Kar poglejte ga. Med pomembno tekmo koše dosega z nasmehom. Neverjetno. A za tem uživanjem se skrivajo tudi neizmerno znanje, občutek za igro, delo …

In kako se nanj pripravi trener nasprotne ekipe?

Oh, to je najtežje. Obrambno ga je nemogoče zaustaviti. Poskušali ga bomo omejiti, ga prisiliti v slabe mete in ga odrezati od soigralcev. Toda … Saj veste, težko bo.

Če se ob selitvi pogovora na klubsko raven najprej ustaviva v Ljubljani. V kakšni kondiciji je Cedevita Olimpija?

Jurica Golemac, ki je tudi moj dober prijatelj, opravlja odlično delo. Morda odprtje sezone ni bilo najboljše. Toda v zadnjem obdobju igra Olimpija na vrhunski ravni. Yogi Ferrell je v ekipo vnesel dodatni kakovost in energijo, ekipa se je stabilizirala in začela rasti. V obeh tekmovanjih, torej tako v ligi ABA kot tudi v evropskem pokalu, Golemčevo četo vidim v končnici. Ne le to, tam bodo nevaren nasprotnik za vse.

Kakšna je zagrebška zapuščina Cedevite?

Še vedno se igra košarka. Hrvaško prvenstvo je kakovostno. Gre za tekmovanje, v katerem lahko spodbujamo in razvijamo mlade košarkarje. Pri tem smo uspešni. Verjamem, da smo presenečenje. Ljudem je to všeč. Po drugi strani pa želimo razviti kakšnega igralca, da ga bo v soje vrste potegnila tudi Cedevita Olimpija. Verjamem, da imamo v Zagrebu nekaj kandidatov. Lep primer je Vito Kučić. A potreboval bo čas. Tako kot vsi mi.

V kakšno smer gre torej v Zagrebu projekt Cedevita Junior?

Pred kratkim smo se na tekmi s Cibono borili za prvo mesto pred zaključkom prvenstva. To pove marsikaj, mar ne? Ni skrivnost, da smo na začetku razmišljali predvsem o boju za obstanek. Zdaj se borimo za vrh. Z mlado ekipo smo v preteklih mesecih naredil veliko delo. Žal na vseh tekmah še ne igramo s pravo energijo. Bolj izkušene ekipe to znajo kaznovati. Kot trener sem nedvomno zadovoljen. Pa ne le jaz. Verjamem, da lahko to potrdijo tudi direktor Tomislav Zebić in predsednik Nevem Vranković. Ali pa Davor Užbinec in Emil Tedeschi, ki delujeta v Ljubljani.

Da, v Ljubljani. Cedevita je s tem ”rešila” Olimpijo. Toda za zagrebško in hrvaško košarko je odhod tako močnega investitorja in selitev tekmovalnih pravic za ligo ABA in EuroCup velik udarec.

Jasno je, da sta ABA liga in EuroCup višja tekmovalna raven. Toda še vedno se tudi v Zagrebu igra košarka. Obdržali so vse otroke. Oživili smo tudi člansko košarko. Smo prava poživitev za hrvaški košarkarski prostor. Zato bi dejal, da smo zadovoljili tako Hrvaško kot Slovenijo.

Kje ste tukaj kot trener našli svoj izziv?

Uživam v delu z nadarjenimi košarkarji. Za trenerja je velik izziv sprejeti takšno odgovornosti in spremljati napredek. Ko se ustvarita še sinergija in delovno vzdušje, je slika še lepša. Je pa pri mladih igralcih vselej tako, da moraš biti pripravljen na nihanja.

Kako pomembno vlogo igra dejstvo, da ste bili pred tem vrhunski košarkar?

Verjamem, da predhodna uspešna igralska kariera trenerju pomaga pri gradnji podobe. Mene zanesljivo igralci, vsaj v prvi fazi, bolj spoštujejo, kot pa če bi se pred njih postavil kot nepopisan list. A to je pomembno le za vzpostavljanje začetnega razmerja in pozornosti. Fantje me poslušajo. V drugi fazi pa je vse odvisno od mene. Na tej točki moram učvrstiti avtoriteto. Veste, trenerski poklic je zelo zahteven. Tega sem se zavedal že od prvega trenutka. Da, imam dragocene igralske izkušnje, s katerimi lahko oplemenitim svoje delo. Ključno pa je, da stalno motiviram svojo ekipo, jo zalagam z usmeritvami in vsakega posameznika naredim boljšega. Vemo pa, kaj je na prvem mestu. To je ekipa.