Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Dirk Nowitzki se je ob vnovičnem obisku Ljubljane razgovoril o slovesu Gorana Dragića, rasti Luke Dončića, možnostih Dallasa za naslov prvaka lige NBA in priznal, da ga tukajšnja okolica spominja na domačo Nemčijo.
Pred hotelom, ki je obdan z ograjo in varnostniki, je stopil iz avtomobila. Ravno se je vračal s partije tenisa, na katero ga je izzval nekdanji soigralec in kanadski član košarkarske Hiše slavnih Steve Nash. Družina se je odpravila proti recepciji, on pa je najprej toplo pozdravil nekaj znanih obrazov na terasi hotelskega lokala, med katerimi je bil tudi Luka Dončić, nato pa pristopil do lovcev na avtograme, ki so ga čakali za ograjo.
Dirk Nowitzki si je vedno rad vzel čas za navijače. Pa tudi za novinarje. Kot pravi profesionalec. ”Lepo je pri vas. Spominja me na Nemčijo, predvsem južni del. Alpe, jezera, staro mestno jedro. Še zrezek sem jedel. Kot bi bil doma,” je dejal z rahlim nasmehom. V Ljubljano, kjer se je povzpel tudi na grajski stolp, je pripotoval že v četrtek, ostal bo do konca tedna.
Pred leti je bil v slovenski prestolnici na snemanju oglasa, pred tremi leti kot član Dallasove delegacije ob slovesnem podpisu pogodbe z Dončićem, tokrat je prišel kot gost poslovilne tekme Gorana Dragića, s čimer je zlatemu kapetanu izkazal spoštovanje, pa čeprav nista bila nikoli soigralca, na parketu pa sta se zaradi drugačnih igralnih položajev redko neposredno soočila. ”Vesel sem, da sem tukaj. Zaradi spoštovanja do Gorana, njegovih dosežkov in osebnosti. Podpiram tudi dober namen, Goranovo dobrodelnost in njegovo ljubezen do košarke ter naroda,” je pripovedoval Nowitzki.
Precej tesnejši stik je imel danes 46-letni Nemec z Dončićem. ”Pravi trenutek za upokojitev sem zamudil. Zadnji dve sezoni sta bili zame kar mučni. Telo me ni več ubogalo, a tudi igra je postala drugačna. Deloma hitrejša, uveljavile pa so se tudi peterke z nižjimi košarkarji. Sem pa vesel, da sem v Dallasu pričakal Luko. Skupaj sva igrala eno leto. Moja zadnja sezona je bila njegova prva,” se je razgovoril nekdanji MVP iz Würzburga, prepričan o tem, da v njunem primeru oznaka mentor ni najbolj primerna.
”Nihče ni slutil, kako dober bo Luka. Sam pri sebi sem si mislil, da ga bom lahko naučil osnov prilagajanja. Izkazalo se je, da prave potrebe za to ni bilo. Njegov prehod je bil gladek. Zaigral je, kot bi bil veteran. Že na treningu nam je dal vetra. Prav neverjetno je, kako bere igro, kako meče, podaja tja, kamor ne bi nihče podal. Že v prvem letu se je razvil med najboljše v ligi. Zdaj je na poti, da postane eden najboljših v zgodovini,” o Dončiću pripoveduje najboljši nemški košarkar vseh časov, ki zdaj deluje kot svetovalec v Dallas Mavericks.
Sam pravi, da se veliko pogovarja tudi z Dončićem, a mu, kot pravi, stežka poda kakšen košarkarski nasvet. Ima pa zanj sporočilo, povezano s potrpežljivostjo ob tako želenem šampionskem prstanu. Dirk si ga je nadel leta 2011, Luka se mu je letos približal do zadnje stopničke. ”Liga pač ni takšna, da prideš in zmagaš. Rasti moraš kot košarkar, kot oseba in kot del ekipe. Tudi ekipa mora napredovati. Čez noč ne gre. Luka je eden najboljših košarkarjev na svetu. Zdaj ga obdajamo z ostalimi delci. Najprej je prišel Kyrie Irving, nato nekaj visokih fantov, zdaj še strelci, denimo Klay Thompson. Ekipa se zdi popolna. Če bodo vsi zdravi, se Dallasu lahko obeta dobra sezona. Vseeno naslova prvaka pač ni mogoče kar tako napovedati,” poudarja Nowitzki.
V ligi NBA je igral kar 21 sezon. Prav vse je preživel v dresu Dallasa. ”Sprva nisem vedel, kaj pričakovati. Bil sem negotov, nato pa so me odlično sprejeli. Tudi mesto me je vzelo za svojega. Zdaj je to moj dom,” pripoveduje klubska legenda, ki ima prav zaradi orisanega staža za Dončića jasen nagovor. ”Naj z nami ostane do konca kariere. Podpisal je že dve pogodbi. Upam, da bo tudi naslednjo. Radi ga imamo. Je ikona našega kluba,” pripoveduje 213 centimetrov visoki Nemec, ki ima z Dončićem še eno skupno točko – strast do državne reprezentance.
”Vedno sem rad igral za reprezentanco. Že od štirinajstega leta naprej. Pozneje, ko sem postal uspešen, sem vedel, da moram nekaj vrniti svoji državi. Vedel sem tudi, da Nemci zaradi časovne razlike ne morejo videti vseh mojih tekem. Poleg tega je bila to vedno velika čast. Pa tudi zabavno je bilo,” pripoveduje Nowitzki, ki je z rojaki osvojil srebro na EuroBasketu 2005 ter bron na SP 2002. Še uspešnejša je nova generacija. ”Kot bi gledal igrati svoje otroke,” se nasmehne Dirk, vesel, da so Dennis Schröder in soigralci lani postali svetovni prvaki, žal pa mu je, da so v Parizu za las izgubili odličje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje