Dallas Mavericks so v letošnji sezoni z uvrstitvijo v konferenčni finale zahodne konference dokazali, da so blizu ekipe, ki bi se lahko resno vmešala v boj za naslov prvaka lige NBA. Stroka se vendarle strinja, da strateg Jason Kidd ob Luki Dončiću nima dovolj talenta, da bi prihodnjo sezono sodili v najožji krog favoritov. Poglobili smo se v možnosti Teksašanov, ki imajo ob trenutnem položaju v iskanju okrepitev precej zvezane roke.

Že lani smo se spraševali, kako razvozlati gordijski vozel, ki omejuje rast Dallas Mavericks. Da je Luka Dončić generacijski košarkar, okoli katerega je mogoče zgraditi dinastijo, ni potrebno izgubljati besed. Tega se dobro zavedajo tudi v franšizi Dallas Mavericks, kjer si želijo slovenskega zvezdnika obdati z ekipo, ki bi bila vsako leto v igri za šampionski prstan.

Prvi poskus se je Mavsom izjalovil. Že v uvodni Dončićevi sezoni čez lužo so se v klubu aktivirali in povlekli potezo, ki naj bi bila začetni korak proti gradnji zmagovalne ekipe. A menjava za Kristapsa Porzingisa se Mavsom ni posrečila, posledice pa so in bodo vidne še nekaj časa in že letos znova dodatno otežujejo delo športnemu direktorju Nicu Harrisonu.

Nejasna prihodnost Slovencev v ligi NBA

Košarka

1. Jun 2022 0

Košarka

1. Jun 2022 0

Dallas se je namreč znašel v “salary cap peklu”. Spodnja omejitev plač (t.i. salary cap) za prihodnjo sezono znaša 122 milijonov dolarjev. Meja za luksuzni davek, ki ekipo za vsak preseženi dolar dodatno udari po žepu in močno omeji tudi pri potezah na trgu, znaša 149 milijonov dolarjev. Teksašani imajo za prihodnjo sezono trenutno pod pogodbo 14 od največ 15 igralcev, katerih plače znašajo dobrih 153 milijonov dolarjev. Vse to brez Jalena Brunsona, ki se mu je pogodba iztekla in čigar podaljšanje sodelovanja je trenutno prva prioriteta kluba.

Trenutna plačna struktura Dallasa po sezonah:

Težavi sta torej dve. Prva je zadržanje uslug 25-letnega branilca, ki je v minuli sezoni storil velik korak naprej in se izkazal kot pomemben član prve peterke. Drugo pa predstavlja iskanje naslednjega zvezdnika, ki bi kvaliteto moštva dvignil do ravni najboljših v ligi.

Dončić ob sebi namreč preprosto nima dovolj kvalitete, s katero se denimo lahko v Golden Statu pohvali Stephen Curry, v Bostonu Jayson Tatum, Milwaukeeju Giannis Antetokounmpo in še bi lahko naštevali, če se ozremo po klubih, ki kotirajo najvišje.

Pospravljanje posledic po Porzingisu

Nico Harrison, ki je na mesto športnega direktorja sedel pred letom dni, je imel pred seboj zahtevno nalogo. Ker se je Dončiću iztekala pogodba in so že vrabčki čivkali, da bo v podpis dobil novo maksimalno možno, je bilo jasno, da bo imel Dallas od letošnjega poletja precej manj manevrskega prostora, saj je Luki plača poskočila skoraj za količnik štiri. S približno desetih na dobrih 36 milijonov v naslednji sezoni.

Prva naloga je bila tako menjava Kristapsa Porzingisa, ki se v Dallasu preprosto ni znašel. Ker ima Latvijec zelo donosno pogodbo in je pogosto poškodovan, zanj ni bilo veliko zanimanja. Največ, kar so Telički prejeli na mizo, sta bili dve drugi, a vsaka zase vendarle malenkost manj težavni pogodbi Spencerja Dinwiddieja in Davisa Bertansa. Tako je Harrison storil prvi in najpomembnejši korak pri razvozlavanju zgoraj omenjenega gordijskega vozla.

Vsaj Dinwiddie si je sicer v Dallasu močno “rehabilitiral” vrednost in se pokazal kot velika pridobitev. Bertans precej manj, ki ima za nameček še triletno pogodbo, ki mu bo skupno navrgla še 49 milijonov dolarjev.

Bertansa bodo Teksašani brez dvoma poskušali poslati v drugo moštvo, a povsem lahko se zgodi, da Harrisonu to preprosto ne bo uspelo. Njegove pogodbe brez, da bi bil v menjavi klub, ki bi ga sprejel, tudi dodatno nagrajen, ne bo prevzel nihče.

Brunson prva prioriteta poletja

Edini prosti košarkar, za katerega ima Dallas posebne pravice, ki zaobidejo vse težave pravil v ligi NBA, je Jalen Brunson. Ker je bil član kluba dovolj dolgo obdobje, lahko Mavsi z njim sklenejo novo pogodbo visoko nad mejo luksuznega davka.

Njegov maksimum je približno 130 milijonov dolarjev za štiri sezone. V zadnjih dneh se sicer govori, da naj bi po novi pogodbi v tem časovnem obdobju zaslužil okoli 85 milijonov, torej dobrih 20 na sezono. Škarje in platno sta sicer povsem v rokah Brunsona, ki bo imel na mizi zagotovo številne ponudbe konkurentov. Če se odloči za podpis z drugo franšizo, ima Dallas povsem zvezane roke. Pogajanja se lahko uradno začnejo s koncem junija.

Zelo drago podaljšanje

Če bi Brunson denimo prejel 20 milijonov dolarjev na sezono, bi se Dallas povzpel že 24 milijonov dolarjev nad mejo luksuznega davka, ki je pri 149 milijonih. S tem bi si glede na pravila lige NBA zagotovili plačilo slabih 40 milijonov dolarjev kazni. Torej bi podaljšanje Brunsona, ob predpostavki, da bi preostali del ekipe ostal enak, Dallas stala 20 + 40 milijonov dolarjev v prvi sezoni!

Omeniti velja še to, da je rok za pocenitev ekipe, ki bi omenjeno kazen zmanjšala ali celo odpravila, šele februarja, ko se zapre trgovanje z igralci.

Obstaja še možnost, da bi Dallas Brunsona podpisal in takoj v menjavi poslal v drugo ekipo, s čimer bi vsaj nekaj dobil v zameno (t.i. sign and trade). A tukaj se zadeve še dodatno zapletejo. Ker so Teksašani nad luksuzno mejo, lahko v zameno prejmejo igralce z največ 50 odstotkov plače, kot je bo po novi pogodbi v prvem letu prejel Brunson.

Če torej Brunson z novo pogodbo na sezono zasluži 20 milijonov dolarjev, bi lahko Dallas v menjavi v zameno prejel igralca z največ 10 milijoni letne plače. Pred dnevi so v ZDA poročali, da je želja kluba Zach LaVine, a tudi menjava Brunsona bi bila ob trenutnem položaju glede na pravila lige NBA neizvedljiva. Za večjo fleksibilnost bi torej morali Mavsi najprej precej oklestiti proračun.

Črn scenarij

Če bi se Brunson odločil, da zapusti Dallas in podpiše z drugo ekipo, bi bil to hud udarec za prihodnost kluba. Ne le, da bi izgubili drugega najpomembnejšega posameznika moštva, za nameček bi – pa smo spet pri omejitvah zaradi predragega moštva – ostali praktično skoraj brez možnosti, da bi zanj pripeljali adekvatno zamenjavo.

Ker je Dallas tudi brez Brunsona nad luksuzno mejo, lahko enemu prostemu košarkarju v podpis ponudi največ 6,3 milijona dolarjev, kolikor znaša posebna izjema za klube nad omenjeno mejo. Znova bi torej moral športni direktor najprej oklestiti proračun, da bi s tem zagotovil večjo fleksibilnost.

Plačevanje za nižanje stroškov

Zelo koristno za Mavse bi torej bilo, če bi uspeli najti nov dom za Davisa Bertansa in njegovo visoko plačo, ki v sezoni 2022/23 znaša 16 milijonov dolarjev. Največje orožje je izbor na letošnjem naboru, ko bodo Mavsi izbirali kot 26. po vrsti. Skupaj z izborom bi morda kakšna franšiza vendarle “pogoltnila” njegovo pogodbo.

Telički se sicer težko pohvalijo z mladim talentom, če seveda izvzamemo Dončića. Praktično vsi podporni člani ekipe štejejo od 29 do 31 let, le Brunson je mlajši in bo avgusta upihnil 26. svečko.

Na dolgi rok bodo Mavsi morali v polno zadeti tudi s kakšnim izborom. V letu 2023 so namreč svoj prvi izbor še dolžni New York Knicksom, še ena od posledic menjave za Porzingisa, ki je močno ohromila Dallas.

Optimalen razplet

Za naslednji korak v razvoju Dallas Mavericks je torej ključno, da Mavericksi v novo sezono vstopijo z več talenta, kot so sklenili zadnjo. Idealno bi bilo, da Brunson z Mavsi podaljša sodelovanje, hkrati športni direktor Bertansu najde nov klub in ob tem izkoristi še zgoraj omenjeno izjemo klubov nad luksuzno mejo ter v polno zadene še s podpisom prostega košarkarja.

Položaj, kjer je najbolj pomembno dodati kvaliteto, je center. Če pogledamo ekipe, ki so se letos uvrstile vsaj v konferenčni finale v obeh konferencah, nobena od ekip pod obročem nima zvezdnika. A Dwight Powell enostavno ni sposoben nositi bremena, ki ga zahteva boj v končnici. Luka je mojster pick and rolla in potrebuje centra, s katerim ga bo lahko igral.

Morda bi se lahko Dallasu posrečil že kakšen preprost podpis igralca, ki je morda tik pred prebojem in bi zato sprejel dobrih šest milijonov zelencev na sezono. Eden takšnih kandidatov je denimo Isaiah Hartenstein, ki je letos v LA Clippers dokazal, da je zrel za večjo vlogo.

Ob takšnem razpletu bi bili Mavsi tudi v bodoče v precej boljšem položaju za kakšno odmevnejšo menjavo, ki bi ob Dončiča dodala pravega drugega zvezdnika. Letos poleti je za takšen scenarij izjemno malo možnosti, saj Dallas preprosto nima prostora v plačni strukturi, niti ne premore kapitala v mladih talentih in izborih na prihodnjih naborih, ki bi dovolj zanimali druge franšize.

Prav tako se poleti leta 2023 iztečejo pogodbe številnim košarkarjem, kar še dodatno odpira možnosti. Takšni so Dwight Powell, Maxi Kleber, Boban Marjanović, Trey Burke, Sterling Brown, Marquese Chriss in Frank Ntilikina. Z njimi bi se potencialno sprostilo dobrih 36 milijonov dolarjev.

Tako bi v Teksasu ostalo ključno okostje, ki ga trenutno sestavlja predvsem trojček Luka Dončić, Jalen Brunson (če podaljša pogodbo) in Dorian Finney-Smith, medtem ko so že vsi ostali košarkarji precej bolj pogrešljivi. Kot kandidati za menjavo se denimo ponujajo Tim Hardaway, Spencer Dinwiddie, Reggie Bullock in Josh Green.

Kmalu začetek “akcije”

Več bo znanega že kmalu. Nabor je 23. junija, že prej se lahko moštva začnejo pogajati o menjavah, ki se nato najpogosteje izvedejo prav med samim naborom. Podpisovanje prostih košarkarjev pa se lahko začne 30. junija ob 17. uri po centralnem času, oziroma ob polnoči po slovenski uri.

Nekaj je povsem jasno. Vsaj eno potezo bodo Teksašani morali povleči. Ker imajo pod pogodbo za naslednjo sezono kar 14 igralcev in tudi en izbor na prihajajočem naboru, bodo morali narediti prostor, če bodo želeli podaljšati Brunsona in dodati novinca.

Ne pričakujte preveč. Najverjetnejši scenarij je, da gredo Mavsi v novo sezono s skoraj identičnim moštvom od tistega, ki je izpadel v konferenčnem finalu zahoda proti Golden State Warriors.