Ali ste vedeli, da se je veliki Michael Jordan skozi prvi krog končnice lige NBA prvič prebil šele v svoji četrti sezoni, ko je štel že 25 let? Enako število sezon je za prvo zmago v seriji potreboval Luka Dončić, a ob tem šteje dve leti manj. Slovenskega zvezdnika Dallas Mavericks smo glede na dosedanji uspeh v končnici primerjali z nekaterimi največjimi v zgodovini. Kaj smo ugotovili, z izjemo tega, da je Magic Johnson neverjetna anomalija?

V dobi družbenih omrežij in pravi poplavi takšnih in drugačnih medijev je pritisk na športnike večji kot kadarkoli prej. Verjetno ste že vsi ljubitelji košarke vsaj enkrat prebrali kakšen hudomušen komentar brez pravega konteksta, uperjen proti Luki Dončiću, ki gre nekako tako: “Dončić ni zmagovalec, ker se še nikoli ni prebil skozi prvi krog končnice.” Ali denimo: “O Dončiću se bomo pogovarjali, ko bo zmagal vsaj eno serijo končnice.”

Ker seveda to še zdaleč ni (edino) merilo za kvaliteto igralca in primerjave z drugimi zvezdniki, smo se poglobili v številke in analizirali, kako so se v uvodnih sezonah v ligi NBA odrezali nekateri velikani košarke.

Kdaj so se prvič prebili v končnico in kdaj vsaj v drugi krog? Kdo so najmlajši, ki so osvojili naslov in tudi, koliko od njih je osvojilo še naziv najkoristnejšega igralca velikega finala?

Je bil pritisk na Dončića upravičen, ali je šlo za pomanjkanje potrpljenja nekaterih, ki so izide vzeli iz konteksta? Zato bomo preverili tudi v kakšnem moštvu so se znašli tisti posamezniki, ki so že praktično od začetka karier postali šampioni.

Jordan nič hitrejši od Dončića

Preden si pregledamo izsledke raziskave, si pobližje poglejmo – po mnenju večine – največjega vseh časov, Michaela Jordana. V ligo NBA je prišel leta 1984, na naboru pa je bil tako kot Luka izbran tretji po vrsti.

Chicago je imel v prvi sezoni z Jordanom negativen izkupiček (38-44), a se kljub temu s 7. mesta v vzhodni konferenci prebil v izločilne boje in v seriji proti Milwaukeeju izpadel z izidom 1:3. Velja dodati, da je bilo takrat v konferenci le 11 klubov, torej so Biki na lestvici prehiteli le štiri konkurente.

V naslednjih dveh letih so se Bullsi v končnico prebili z zadnjega, 8. mesta, ki še zagotavlja končnico. Izkupiček je bil obakrat znova negativen, zmago so slavili na 36,6 in 48,8 odstotka tekem. Jordan je imel torej v uvodnih treh sezonah vedno negativno razmerje, skupno je v tem obdobju v najmočnejši ligi na svetu vpisal 108 zmag in kar 138 porazov, za podpovprečen odstotek uspešnosti 43,9.

Za primerjavo, Luka je z Dallasom v prvih treh sezonah zabeležil 118 zmag in 111 porazov. Le v svoji prvi sezoni čez lužo je imel negativno razmerje zmag in porazov ter ostal tudi brez uvrstitve v končnico.

V svoji četrti sezoni se je MJ z Bullsi zavihtel na 3. mesto vzhoda (50-32), se prvič prebil v drugi krog končnice in tam izpadel proti Detroitu z 1:4. Luka je letos Dallas popeljal do 4. mesta zahoda (52-30) in se bo prvič v drugem krogu srečal s Phoenix Suns.

Dončić proti 76 velikanom

Za primerjavo smo vzeli vzorec 76 igralcev, ki jih je liga NBA pred letošnjo sezono ob 75. obletnici uvrstila na seznam največjih v zgodovini. Omenjeni nabor posameznikov smo izbrali, ker je zelo verjetno, da bo med stotico, ko bo liga praznovala stoletje obstoja, uvrščen tudi prvi Slovenec – Luka Dončić. Prav tako ta peščica v večini sodi v kategorijo prvih nosilcev svojih ekip, kar seveda velja tudi za zvezdnika Dallasa.

Seznam 76 igralcev na lestvici najboljših posameznikov vseh časov najdete na tej povezavi.

Vir podatkov: Basketball Reference

Opomba: Starost igralca ob posamezni sezoni se nanaša na leta, s katerimi je košarkar začel preučevano sezono.

Kdaj prvič do naslova in naziva MVP?

Od 76 največjih v zgodovini jih je kar 46, oziroma 60,5 odstotka, v končnici lige NBA zaigralo že v krsti sezoni. Od tega se jih je 27 prebilo vsaj do drugega kroga, kar pet jih je šlo vse do konca, le en posameznik pa je ob tem tudi prejel naziv najkoristnejšega košarkarja sezone. Ta anomalija je Magic Johnson.

Le 23 od 76 izglasovanih igralcev je v svoji karieri postalo MVP finala lige NBA. Kot rečeno, je edinemu to že v prvi sezoni uspelo Magicu Johnsonu, ki se je leta 1979 v Los Angeles Lakers pridružil velikemu Kareemu Abdulu-Jabbarju. Slednji bi najverjetneje postal tudi MVP finala, če se ne bi na peti tekmi proti Philadelphii poškodoval. Na šestem obračunu serije tako ni nastopil, Magic pa se je s položaja organizatorja igre preselil kar pod obroč in odigral morda celo svojo najboljšo tekmo v bleščeči karieri, Jezernike popeljal do četrte zmage in naslova ter bil izbran za najkoristnejšega igralca.

Le šest igralcev je MVP naziv prejelo v eni od prvih štirih sezon v ligi. V drugi sta se pod dosežek podpisala Kareem Abdul-Jabbar leta 1971 (ob sebi je imel v Milwaukeeju Oscarja Robertsona) in Tim Duncan leta 1999 (v San Antoniu je igral ob Davidu Robinsonu).

V tretji sezoni so naslove in tudi nazive MVP finala osvojili še Dwyane Wade, Kawhi Leonard in Bill Walton. Wade je v Miamiju zaigral s Shaquillom O’Nealom, Leonard v San Antoniu s trojčkom Duncan, Parker, Ginobili, še najtežje delo je imel s Portlandom Walton, edini član takratne ekipe, ki je po karieri postal del Hiše slavnih.

Iz podatkov iz zgornjih dveh grafov lahko jasno razberemo, da je večina največjih košarkarjev v zgodovini naslove in tudi nazive najkoristnejšega igralca finala osvajalo šele globoko v karieri. Ob skupno 36 osvojenih naslovih v prvih devetih letih v ligi pa so MVP nazive osvojili le štirinajstkrat. Kar 22 naslovov je bilo torej s strani preučevanih legend osvojenih, brez da bi bili v finalu prepoznani kot najboljši posamezniki.

Kdaj prvič vsaj do 2. kroga končnice?

Poglejmo si še, kdaj se je elitnih 76 igralcev prvič v karieri prebilo skozi prvi krog končnice. Dobrih 35 odstotkov se jih lahko pohvali, da jim je to uspelo že v uvodni sezoni v ligi NBA. Kar 49 igralcev oziroma 64,5 odstotka pa je takšnih, ki so vsaj eno serijo dobili v eni od prvih treh sezon.

Luka torej v tem pogledu sodi v spodnjo tretjino. V prvem letu v končnici ni zaigral, v naslednjih dveh pa so mu mero vzeli Los Angeles Clippers, ki so leta 2020 slavili s 4:2 in lani s 4:3 v seriji, čeprav je na skupno 13 tekmah slovenski košarkarski as v povprečju prispeval več kot 33 točk na tekmo.

Kako je od leta 1969 naprej?

Na tej točki velja omeniti, da je število ekip vse od nastanka lige NBA daljnega leta 1947 vseskozi naraščalo. V sezoni 1946/47 je bilo v ligi enajst franšiz, a je številka v nadaljevanju zdrsnila celo na osem. Kar devet od 17 naslovov Boston Celtics je denimo prišlo v obdobju, ko v ligi NBA ni bilo niti dvomestnega števila ekip. Takrat se je v izločilne boje uvrstilo šest od osmih oziroma devetih klubov (obdobje od leta 1954 do 1966), preboj v končnico je bil tako precej lažji.

Šele v sezoni 1968/69 se je število klubov povzpelo na 14, od tega se jih je v sklepni del sezone uvrstilo osem, kar je podobno razmerje klubov v končnici (57%) kot letos, ko jih v prvem krogu zaigra 16 od 30 (53%). Prav leta 1969 so tudi začeli podeljevati nagrado za najkoristnejšega igralca finala, zato bomo Dončića primerjali še z velikani košarke, ki so v ligo vstopili od sezone 1968/69 naprej. Seznam 76 košarkarjev se tako skrči na 52.

Od 52 igralcev jih je 29 oziroma 55,8 odstotka v končnici lige NBA zaigralo že v krsti sezoni. Od teh se jih je 15 prebilo vsaj do drugega kroga, dva sta osvojila naslov, le Magic je postal najkoristnejši posameznik finala. Drugi prvak, ki pa ni bil MVP, je Kevin McHale, ki je z Bostonom v finalu leta 1981 igral ob Natu Archibaldu, Larryju Birdu in Robertu Parishu.

Od 52 legend jih je naslov osvojilo 37, naziv MVP finala 19, od tega 12 v svoji sedmi sezoni ali pozneje. Vsaj v drugi krog končnice pa se jih je prvič vsaj v eni od prvih treh sezon uvrstilo 32, medtem ko jih je kar 20 moralo na prvo zmago v seriji počakati na četrto sezono, kot tudi Dončić.

LeBron prvič v končnici šele tretjo sezono

Zanimiva je tudi statistika LeBrona Jamesa, prvega igralca, ki je zares izzval nesporno vladavino Michaela Jordana na vrhu lestvice največjih v zgodovini. Prvič je v končnici zaigral šele v svoji tretji sezoni in izpadel v 2. krogu proti Detroitu. V svoji četrti sezoni se je prvič prebil do finala in tam s strani San Antonia prejel “metlo”.

Na naslednji nastop v finalu je moral čakati vse do svoje osme sezone, ko je v Miamiju moči združil s še dvema drugima zvezdnikoma. V svoji deveti sezoni pa je osvojil svoj prvi naslov in tudi šampionski prstan. Zadosten dokaz, kako pomembno je, da ima tudi zgodovinsko kvaliteten košarkar ob sebi vrhunske soigralce. Njegovih prvih sedem let v ligi, ko je bil član Clevelanda, precej spominja prav na Dallas Mavericks z Luko Dončićem.

Kdo so najmlajši MVP-ji final?

Za konec si poglejmo še najmlajše najkoristnejše igralce finala lige NBA v zgodovini. Luka trenutno šteje zgolj 23 let, do njegove starosti so to individualno lovoriko prejeli le štirje košarkarji. Vse smo že našteli, to so Magic Johnson pri starosti 20 in 22 let, Kawhi Leonard, Tim Duncan in Kareem Abdul-Jabbar. Znova je vsem skupna šampionska ekipa, v kateri so se znašli.

Le 14-krat v zgodovini se je zgodilo, da je MVP finala postal košarkar, star največ 26 let. Med njimi najdemo 12 posameznikov, saj sta se pod dosežek po dvakrat podpisala Magic in Duncan.

Je bila kritika Dončiću upravičena?

Ob podatkih, da je največ velikanov košarke prvakov postalo šele v svoji deseti sezoni ali pozneje, enako velja za naziv MVP finala, lahko trdimo, da kritika Dončića ni bila upravičena. Praktično vsako veliko košarkarsko ime, ki je do svoje četrte sezone v ligi NBA osvojilo naslov v vlogi nesporne prve violine moštva, pa je takšnih le sedem v zgodovini, je lahko računalo na pomoč nekaterih drugih velikih košarkarskih imen.

Tudi če se ozremo po trenutnih zvezdnikih lige, je zgodba podobna. Štirikratni prvak LeBron se je sploh prvič v končnico uvrstil šele v svoji tretji sezoni v najmočnejši ligi na svetu. Dvakratni prvak Kevin Durant prav tako šele v svoji tretji, medtem ko je v 2. krogu prvič zaigral v svoji četrti sezoni. Medtem ko je trikratni prvak Stephen Curry šele v četrtem letu profesionalne kariere vpisal sploh prvi nastop v sklepnem delu sezone. Od trenutno aktivnih igralcev je še največja anomalija Kawhi Leonard, ki pa je imel pri 22 letih ob sebi izkušeno “sveto trojico” San Antonia.

Pod črto lahko ocenimo, da je, današnjemu času primerno, med mediji in navijači prepogosto zaznati pomanjkanje potrpežljivosti. Po vseh zgodovinskih kazalnikih najboljša leta v košarki Luke Dončića šele prihajajo. Izredna novica: košarka je ekipni šport!