Skrita plat Draženovega rekorda: zgodba golobradih Ljubljančanov

Utrinek s tekme Cibona - Smelt Olimpija (5. 10. 1985). Foto: osebni arhiv

V nedeljo bo minilo okroglih 40 let od nenavadne tekme med zagrebško Cibono in ljubljansko Olimpijo, na kateri je Dražen Petrović dosegel kar 112 točk. In medtem ko se zdi, da smo o pokojnem košarkarskem Mozartu izvedeli že skorajda vse, pa nas je tokrat zanimalo, kdo so (bili) ljubljanski mladeniči, ki so tistega 5. 10. 1985 nosili zeleno-beli dres.

“Ko je v ekipi Luka Dončić, je trener le figura”

Košarka

24. Sep 2025 4

Košarka

24. Sep 2025 4

Kako je Dražen Petrović postal večji od svoje dobe

Košarka

4. Sep 2024 3

Košarka

4. Sep 2024 3

Nekdanji sekretar Olimpije Radovan Lorbek se tiste zgodnje jeseni leta 1985 zagotovo ni zavedal, v kakšni meri bo administrativna napaka pri prijavi ekipe za prvenstveno tekmo s Cibono vplivala na košarkarsko zgodovino. Spomnimo, zaradi prepozne prijave je morala Olimpija, če je želela prejeti vsaj prvenstveno točko za nastop, na gostovanje k tedanjim aktualnim evropskim klubskim prvakom odpotovati s košarkarji, ki so bili v okviru mlajših selekcij že registrirani. Večinoma so bili to kar kadeti (letnika 1968 in 1969).

Takratna vzhajajoča zvezda hrvaške, jugoslovanske in evropske košarke Dražen Petrović, ki je le nekaj mesecev pred tem v Zagreb prinesel pokal za najboljšo evropsko ekipo, je tisto tekmo (158:77) ob strinjanju trenerja Željka Pavličevića in sodelovanju soigralcev izkoristil za podiranje strelskega rekorda. Želel je preseči 23 let star podvig pokojnega Radivoja Koraća (76 točk).

“Zaustavil sem ga … Pri 112 točkah,” se 40 let pozneje rad pošali Igor Đurović, tedaj golobradi 17-letni košarkar Olimpije, večni košarkarski entuziast, ki bo Lorbku vselej hvaležen za storjeno napako. Skupaj z vrstniki je bil namreč deležen edinstvenega privilegija – igranja proti veliki Ciboni in predvsem Draženu Petroviću, takrat idolu generacije, danes pa legende, ki široko presega okvire določenega časovnega obdobja.

Visok ljubljanski poraz je bil takrat kajpak samoumeven, tista ura in pol v “Domu sportova” pa se je za deveterico najstnikov razvila v večni izvir spominov in močan kohezivni trenutek. O tem smo se lahko prepričali tudi na petkovem druženju generacije, ki tudi 40 let po zgodovinski tekmi ohranja tesne stike. Pred nekaj leti so se skupaj odpravili v zagrebški muzej Dražena Petrovića in se na pokopališču Mirogoj tudi poklonili košarkarskemu velikanu. Tokrat so se družili ob Ljubljanici.

Janez Munda, nekdanji trener kadetske ekipe Smelta Olimpije. Foto: MaPa

“Mulcev je bilo le devet,” je dan po tekmi pisalo v časniku Sportske novosti. In kdo so bili tedanji košarkarski anonimneži, ki so se znašli na odru Draženove velike predstave? Poleg že omenjenega Igorja Đurovića so bili v ekipi, ki so jo vodili trenerji Janez Munda, Janez Drvarič in Zmago Sagadin, še Jože Maček, Tine Erjavec, Andrej Novina, Matjaž Strmole, Jure Zorčič, Gregor Stražiščar, Jernej Merzel in Dag Kralj.

Zagrebške prigode

Avtobus?

Znamenita tekma se je znašla tudi v igranem filmu Dražen. “Že res, a tam je prikazano, da smo na tekmo pripotovali s sodobnim avtobusom. V resnici smo prispeli s starim IMV kombijem, v katerem je smrdelo po izpušnih plinih,” pripovedujejo nekdanji “zmajčki”.

“Naj mi pomaga Dražen”

V eni od akcij je Matjaž Strmole padel. Ko so mu soigralci ponujali roko, je pomoč zavrnil. Želel je, mu po na noge pomaga Dražen. Ta je to tudi storil. “Jaz pa si 10 dni nisem umival tiste roke,” se šali Strmole.

Dražen Petrović. Foto: Fiba

Dvakrat vodili

Smelt Olimpija je na tisti tekmi dvakrat vodila, in sicer z rezultatoma 2:0 in 4:2. “Imamo jih,” je takrat zavpil Gregor Stražiščar in poskrbel za smeh soigralcev.

Hauptmanovo darilo

Tedanji košarkar prve ekipe Dušan Hauptman je mlademu Đuroviću obljubil, da mu bo poklonil svoje športne copate, če bo Petrovića “zadržal” pod desetimi trojkami. Dosegel jih je prav deset. Dule je mladeniču namenil obljubljeno darilo.

Če bi zmagali …

Še večjega darila pa bi bili “zmajčki” deležni v primeru senzacionalne zmage. “Obljubili so nam avtomobile. Vsakemu po lastni izbiri,” se spominjajo nekdanji košarkarji.

Ljubljančani so sicer dobro vedeli, kaj naklepa Dražen Petrović. “Dražen je prek medijev naznanil lov na rekord. Dejal je, da ga ne zanima, kdo je nasprotnik. Res pa je, da je napovedal tudi, da bo v trenutku, ko bo dosegel 77. točko, zapustil parket. A je vztrajal. Premislil si je. Poneslo ga je. Padel je v strelski ritem in nadaljeval. Mi pa smo bili kar malce preveč popustljivi. Za nas je bil pač takrat košarkarski bog,” odgovarja Đurović in v smehu dodaja: “S porazi se res ne gre hvaliti. Me pa veseli, da nas ta tekma povezuje.”

Andrej Novina in Matjaž Strmole. Foto: MaPa

“Ko je postalo jasno, da bomo igrali to tekmo, smo lebdeli. No, ko pa je prišel dan tekme, pa nam ni bilo lahko. Ko na nasprotni strani vidiš košarkarje, ki jih poznaš z malega ekrana, postanejo noge mehke. Naloga trenerjev je bila tako predvsem ta, da nas stalno mirijo,” pravi Strmole in v šali dodaja, da ga že 40 let skeli krivica: “Sošolci so mi obljubili, da mi bodo celo leto plačevali pice, če bom dosegel vsaj 10 točk. Dosegel sem jih 11. V statistiko so mi jih vpisali le 9, zato sem bil prikrajšan.”

Pod posebnim pritiskom je bil tudi Andrej Novina, s 195 centimetri najvišji v ekipi. “Za primerjavo, Dražen je bil kot branilec visok toliko kot jaz. Mene pa je na drugi strani pričakal Branko Vukićević, ki je višino meril 213 cm,” pravi Novina, ki je nato pred leti s hčerkama obiskal Petrovićev muzej. “Ko je kustustosinja pripovedovala o tej zgodovinski tekmi, sem se pohvalil, da sem igral. No, že čez nekaj trenutkov je ob meni stala Draženova mama Biserka z darilom,” pravi eden od zagrebške deveterice.

Kaj pa pogled s klopi? “Trenerji se tiste tekme res nismo veselili. Zdela se nam je nesmiselna, a smo le odpotovali v Zagreb, da ne bi ostali brez točke. Tudi o kakšni taktiki je bili nesmiselno govoriti. Postavili naj bi consko obrambo 1-3-1 in pazili na Dražena. Vem pa, da je fantom ta tekma veliko pomenila. Še danes jim, kar je lepo,” se tekme po 40 letih spominja tedanji trener te generacije Janez Munda in pojasnjuje, da je bila to prva selekcionirana mlada ekipa Olimpije. Sprva pa je bila sestavljena na podlagi časopisnega oglasa in preizkusa prijavljenih otrok.

Iz te generacije sta sicer najdlje v košarki vztrajala Đurović, ki je bil kot mladinec vabljen tudi na članske priprave, kariero pa je sklenil kot košarkar Vrhnike, ter Maček, ki je igral za več slovenskih klubov. Vsi po vrsti pa so kruh našli na drugih področjih. Danes gre za pisano druščino v kateri so direktor, poslovneži, novinar, zavarovalni agent …

Prepis statistike (Sportske novosti):

Odgovor iz Zadra: 144 točk

Medtem ko je Petrovićev strelski podvig pogosto navajan, pa je malce spregledan ostal oster odgovor iz Zadra. V tem dalmatinskem mestu, v katerem radi rečejo, da je ustvaril košarko, so namreč zagrebškemu klubu in prvemu zvezdniku očitali izživljane nad ljubljansko mladino. Le nekaj dni po tekmi Cibona-Olimpija, natančneje 10. oktobra 1985, je košarkar Zadra Zdenko Babić ob zmagi svoje ekipe proti Apoelu v pokalu Radivoja Koraća (192-116) dosegel neverjetnih 144 točk. To je tudi rekord v Fibinih tekmovanjih.