Evropska divizija lige NBA je pred vrati: kaj je znanega?

Košarka 25. Nov 202514:30 1 komentar
Foto: Profimedia

Vse bližje realnosti je evropska različica košarkarske lige NBA. Ker je predvideni datum začetka vse bližje, smo zbrali najnovejše informacije o samem sistemu tekmovanja in vseh sodelujočih. Od začetka naj bi ligo sestavljalo 16 franšiz.

Liga NBA je letos močno pospešila projekt evropske košarkarske divizije. Sprva je bilo na mizi tudi sodelovanje z evroligo, a že pred meseci je ta možnost bolj kot ne splavala po vodi. V NBA so se odločili sodelovati s svetovno košarkarsko organizacijo FIBA, kar pomeni, da bo evroliga že kmalu dobila močno konkurenco. Ob tem je pričakovati, da bo tudi izgubila nekaj svojih najbolj prepoznavnih članov.

V ZDA pri širjenju v Evropo vidijo predvsem veliko tržno priložnost, saj so prepričani, da klubi v evroligi niso vodeni optimalno in premorejo velik neizkoriščen komercialni potencial. Med evropskimi ljubitelji košarke se je (upravičeno) naselil dvom, da je v ospredju predvsem zaslužek in ne rast športa na stari celini. Predvsem razdvaja izbor lokacij, kjer naj bi nastale povsem nove franšize. Gremo po vrsti, kaj je za zdaj znanega.

Koliko ekip naj bi sodelovalo?

Od začetka naj bi bilo vključenih 16 klubov. Za ligo NBA naj bi ciljne trge predstavljali Anglija, Španija, Francija, Nemčija, Italija, Grčija in Turčija.

Oziroma konkretneje, London, Manchester, Pariz, Lyon, Madrid, Barcelona, Rim, Milano, München, Berlin, Atene in Carigrad. Torej zgolj največja mesta z največjim tržnim potencialom, seveda po vzoru lige NBA, kjer za največje trge veljajo New York, Los Angeles in Chicago.

Kdaj naj bi bila prva sezona?

Evropska divizija lige NBA naj bi zaživela že oktobra 2027. Vse več jih je sicer prepričanih, da bi se lahko začetek zamaknil na nekoliko poznejši datum.

Kako izbirajo trge?

V Milanu je pretekli teden George Aivazoglou, izvršni direktor lige NBA za Evropo in Bližnji vzhod, povedal: “Imeli bomo ekipe v treh kategorijah. Najprej se pogovarjamo z obstoječimi košarkarskimi klubi. Druga skupina so nogometni klubi, ki imajo močno blagovno znamko in s tem veliko navijaško bazo, a nimajo košarkarske ekipe. Velik del pogovorov poteka prav na tej ravni. Obstajajo pa tudi primeri, čeprav zelo redki, ko bomo začeli iz nič.”

S finančnega vidika je torej ligi NBA pomembno, da je v ozadju močan finančni partner, kot denimo nogometni klub Manchester City, čeprav košarka v Manchestru nima nikakršne tradicije. S finančnega razloga ima denimo Manchester prednost pred mestom, kot je Beograd, kjer je košarka pomemben del vsakdana, a ima v očeh Američanom premajhen tržni potencial.

Sinjemodra barva kmalu tudi na košarkarskem parketu? Foto: Profimedia

Bi bila liga zaprtega ali odprtega tipa?

Odgovor je, na razočaranje številnih košarkarskih navdušencev v Evropi, nekje vmes. Liga bi delovala podobno kot evroliga, ki je za takšen sistem kritizirana že od samega nastanka. Aivazoglou pravi, da bo ligo sestavljalo 12 stalnih franšiz. Preostale štiri ekipe bi se v divizijo uvrstile z zmago v Fibini ligi prvakov ali na podlagi dosežkov v svojih domačih ligah. Katere lige naj bi prinašale bodisi neposredno uvrstitev bodisi uvrstitev na kvalifikacijski turnir, ni sporočil.

S tem pristopom naj bi želeli znova državnim prvenstvom dati večjo veljavo. Če lahko takšno razmišljanje pohvalimo, pa to tudi pomeni, da bi nekateri klubi prejeli le enoletno “vstopnico”, s čimer bi bila njihova konkurenčnost v primerjavi z moštvi s stalno udeležbo seveda omejena. 12 klubom bi bilo torej omogočeno načrtovati dolgoročno, saj iz lige ne bi mogli izpasti, kvalifikanti pa bi odigrali sezono “na žeton”. Podobno kot v evroligi, torej najbolj osnovno načelo tekmovalnosti, da v primeru slabih izidov izpadeš, za številne ne bo veljalo, kar ne ponazarja evropskega športnega duha.

Kaj pa klubi v manjših državah, a z bogato košarkarsko zgodovino?

Pri izbiri bodo imele prednost tiste lige, ki izstopajo po kakovosti tekmovanja, razvoju igralcev in so skladne z načrtovanimi trgi lige NBA. Manjši trgi bi se lahko pridružili pozneje, v kasnejših fazah širitve. Namestnik komisarja lige NBA Mark Tatum je v pogovoru za Sports Business Journal predstavil dolgoročno vizijo: “Ne glede na to, ali si iz Litve, Srbije ali Hrvaške, mi si želimo, da ima vsaka ekipa možnost preboja v najvišji rang tekmovanja.”

Državi, kot sta Srbija ali Litva, ki veljata za košarkarske velesile, za NBA finančno ne predstavljata zadostnega potenciala. Ker je v ospredju denar in potencial za rast, ne tradicija ali navijaška strast, bosta od začetka najverjetneje izostali. Aivazoglou je za L’Equipe povedal: “Če nekateri na začetku ne bodo vključeni, je to zato, ker bomo začeli s 16 ekipami. A zelo jasno vidim, da bi se lahko to število povečalo in bi se lahko drugi pridružili pozneje.”

Partizan torej od začetka najverjetneje ostaja član evrolige.

Kateri klubi iz evrolige se bodo preselili v ligo NBA?

Štiri trenutne evroligaške ekipe naj bi se od začetka pridružile NBA Europe: Real Madrid, Barcelona, Bayern München in ASVEL. Za zdaj je to seveda zgolj nepotrjena špekulacija. Nekdanja članica ALBA Berlin pa naj bi prav tako dobila stalno mesto v tekmovanju.

Kateri nogometni klubi zanimajo ligo NBA?

Po pisanju portala BasketNews se vlagatelji na Bližnjem vzhodu močno zanimajo za vstop v NBA Europe, najglasneje se seveda omenjata Manchester City in Paris Saint Germain, katerih lastnika imata denarnici brez dna. V zadnjem medijskem nastopu Mark Tatum ni ovinkaril in je med nogometnimi blagovnimi znamkami, ki jih zanimajo, konkretno omenil Real Madrid, Barcelono, Manchester City, PSG in AC Milan.

Real Madrid - Barcelona
Real in Barcelona sta za NBA najpomembnejša partnerja in bi lahko za seboj v novo tekmovanje povlekla tudi ostale velikane. Foto: Profimedia

Prihodnost lige NBA in NBA Europe?

Izvršni direktor NBA Europe je namignil tudi na možnost, da bi v prihodnosti ekipe iz NBA igrale proti klubom iz NBA Europe, je poročal BasketNews. “To bi bilo novo tekmovanje, ki bi združilo ekipe iz NBA in NBA Europe. V kasnejši fazi bi lahko šlo za format NBA pokala z ameriškimi in evropskimi ekipami ali za turnir, podoben lanskemu Fifinemu klubskemu svetovnemu prvenstvu, vse kot del vse bolj povezanega sistema.”

Kdaj bomo vedeli več?

Naslednji pomemben korak je pričakovan že decembra. Takrat naj bi NBA Europe predstavila jasne finančne podatke in celotno strukturo projekta. Načrt pomagata oblikovati instituciji J.P. Morgan Chase in Raine Group, če bo vse potrjeno, pa naj bi se razpis za franšize začel v prvem četrtletju leta 2026. Še vedno je govora, da bo cena postavljena na vsaj 500 milijonov evrov.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje