Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokalGoran Dragić se zadnje obdobje znova nahaja v Sloveniji, kjer mu je trenutno na prvem mestu že 11. košarkarski kamp Gorana Dragića. V Laškem je tako tradicionalno spregovoril tudi za medije in se dotaknil številnih tem glede svoje prihodnosti, ukvarjanja z otroki, slovenske košarke in dogajanja v ligi NBA.
Goran Dragić je bil v Laškem, kjer od 29. junija do 5. julija poteka že njegov enajsti košarkarski kamp, odlično razpoložen. Dve leti po slovesu od košarkarskih parketov in eno leto po uradnem slovesu s tekmo zvezd v Stožicah je njegovo življenje videti precej drugače kot v času aktivne kariere.
Predvsem precej več časa posveča družini, saj je me odraščanjem svojih dveh otrok izpustil že veliko pomembnih trenutkov. Zato tudi pri iskanju naslednje zaposlitve na prvo mesto postavlja svoj prosti čas. Njegovo košarkarsko rutino je zamenjalo zgodnje zbujanje, priprava zajtrka, skrb za šolo in obšolske dejavnosti.
Še vedno pa ima v njegovem vsakdanjem življenju košarka zelo pomembno mesto. Zadnje leto je tako redno gledal tekme Bilbaa, kjer je dres nosil njegov brat Zoran, podrobno pa spremlja tudi vso dogajanje v ligi NBA, o katerem je precej spregovoril tudi ob tokratnem druženju.
O čem je spregovoril Goran Dragić?
O tem, kaj ga na kampu največ sprašujejo:
Večinoma se hecamo. Imajo veliko vprašanj, predvsem kako je bilo igrati s kom, denimo z Luko Dončićem. Sprašujejo tudi, ali še kaj igram. Poskušam jih usmerjati. Zvečer jih vidim po hodnikih, v skupinah po 15 otrok, vsi se pogovarjajo in šalijo. To je tisto, kar smo mi imeli, ko smo bili mlajši. Zdaj tega mogoče ni več – vsi so na telefonih. Tukaj pa res nekako zavrtimo čas nazaj.
O tem, kakšno leto je za njim:
Zelo veliko potovanj, prostega časa s tamalima, zelo veliko turnirjev, nogometnih, tudi gimnastika, pa šola. Leto je bilo še kar umirjeno, ker Viki in Mateo še nimata ocen, naslednje leto pa jih bo imel Mateo. Zelo sta pridna. Bil sem tudi del Starfish Foundation, ko smo gradili šolske centre za otroke, ki nimajo staršev ali so bili ugrabljeni. Ena zelo lepa zgodba. Šel sem v Panamo, zdaj peljem tudi otroka v Kenijo, gremo odpreti šolski center in košarkarsko igrišče. Zdaj je to tisti del življenja, ko res lahko uživam. Potujem, sem turist, vidim več stvari.
O tem, da je zavrnil ponudbo Miami Heat:
Da, bili so stiki, bile so tudi ponudbe, ampak na žalost sem jih moral zavrniti, ker se ne vidim v trenerski vlogi in ne želim imeti takega urnika kot igralci, ko bi moral potovati z ekipo. Zdaj sta prioriteta moja tamala. Pridem na kakšen trening z Erikom Spoelstro, z Nikolo Jovićem sem malo treniral, spraševali so me glede novega organizatorja igre, Litovca(Kasparas Jakučionis, op.a.), zelo zanimiv igralec. Morda kakšna ambasadorska vloga prej kot član trenerskega štaba, ker me to res ne zanima. Bilo bi še huje kot če si igralec, ker moraš delati priprave, biti na tekmah, si stalno v dvorani.
O morebitni funkciji v klubskih pisarnah:
Verjetno tudi tam veliko potujejo. Moraš nekje začeti, najprej postaneš del skavting ekipe. Če si oglednik, si stalno na poti, moraš hoditi na univerzitetne tekme, zaključne turnirje, vse te U18, U20, evropska in svetovna prvenstva. Veliko si zdoma. Če bi že kaj delal, bi mogoče bil stacioniran v Miamiju, pa da bi delal z igralci. Kot trener za razvoj ali kaj podobnega. Res sem si rekel, toliko časa sem izgubil z otrokoma, celo otroštvo sem bil na poti …
O tem, ali kaj pogreša rutino:
Ne, saj imam rutino, samo je malo drugačna. Ko sta otroka pri meni, je bujenje ob šestih. Treba je pripraviti zajtrk, ju obleči, trikrat ponoviti: ‘Mateo, umij si zobe.’ Potem ju peljem v šolo, ob treh ju poberem, naredimo nalogo, potem pa naprej. Mateo na nogomet, Viki na gimnastiko.
O tem, koliko spremlja košarko:
Zelo veliko. Če prideš k meni domov, je stalno košarka na televiziji. NBA tekme, pa ko je Zoran Dragić igral za Bilbao. Bilbao sem zelo spremljal, drugače pa večinoma NBA. Letos je bila zelo zanimiva sezona. Jaz sem stavil na Boston, potem pa … Vsi vemo, kaj se je zgodilo Tatumu, ki si je poškodoval tetivo. Indiana me je zelo presenetila, vidi se, da je Rick Carlisle eden izmed najbolj podcenjenih trenerjev. V Minnesoti pa se je videlo, da še niso pripravljeni, da še niso zreli.
O tem, kako je videl menjavo Dončića:
Mislim, seveda je bilo presenečenje. Za vse. Igralci, ki držijo niti franšize … ne vem, če se je v zgodovini lige NBA že zgodilo, da bi bil glavni igralec zamenjan, ne da bi on ali agenti to vedeli. Po navadi kaj slišiš. Tukaj pa je bilo res nepričakovano. Ampak na koncu mislim, da je šel v franšizo z bogato zgodovino, ki bo naredila vse, da pripelje prave igralce in osvoji naslov. Mislim, da je v dobrem mestu, v dobri organizaciji. Zdaj pa bo odvisno od njega in celotne ekipe, kako se bodo odzvali.
O tem, kako vidi LA Lakers:
Imajo še dolgo pot, preden sestavijo pravo ekipo. Nimajo dolge klopi. Ne vem, kaj bo z Reavesom. Potrebujejo enega visokega igralca. Zdaj se nekaj govori, da bi Ayton podpisal zanje. Tukaj je še zelo veliko odprtih vprašanj. Finney-Smith je bil zelo koristen igralec. Imajo še veliko dela. Ekipa, za katero mislim, da bo letos naredila korak naprej, je San Antonio, seveda pa bodo tudi Dallas Mavericks zelo močni. Mislim, da jim je žlica padla v med s tem Cooperjem Flaggom.
O razmišljanju Lakersov, ki Finney-Smithu niso želeli ponuditi več kot dveletne pogodbe:
Seveda morajo gledati naprej. Zdaj ne moreš podpisovati dolgoročnih pogodb, če pa se leta 2027 odpre okno in postane na voljo na primer Giannis. Takrat moraš biti v poziciji, da mu lahko ponudiš maksimalno pogodbo. To je logično, kar delajo, in razumljivo. Res pa je, da imaš Luko, številko 1. Zdaj pa moraš najti igralce, ki mu najbolj ustrezajo. To je recimo mobilen center ali pa dobra štirica. Vprašanje pa je, kdo je trenutno sploh na voljo na trgu v tej smeri?
O tem, ali se mu zdi, da je Luka to poletje še dodatno motiviran:
Videla sva se na Krku. Vsi govorijo, da je sporna njegova teža, ampak številke, ki jih daje, so nore. Edino, kar bi res moral izboljšati, je obramba, to je morda manj gledljivo, še posebej pri prvem koraku. Ampak, saj veš, nekaj moraš dati, nekaj moraš vzeti. Mogoče bi moral imeti v napadu malo manj žoge in dati več energije v obrambo. Ampak to je potem že stvar trenerja.
O nenadni odpustitvi zvezdnika Damiana Lillarda v Milwaukeeju:
To me je pa res presenetilo. Izplačaš igralca, ki ima še dve leti pogodbe v vrednosti 113 milijonov, in ga boš plačeval, ne da bi karkoli dobil v zameno. Jaz sem mislil, da bodo najprej sanirali poškodbo, potem pa ga vsaj zamenjali in kaj iztržili. Tako da ne vem, kaj je v ozadju. Mogoče imajo res tako dobre odnose, da so se dogovorili na njegovo željo. Tisto, kar mi je pa res nerazumljivo, je, da bo teh 113 milijonov še vedno viselo na salary capu. To mi pa res ne gre v glavo.
O prihajajočem poletju za slovensko reprezentanco:
Zagotovo bom pogledal vse tekme. Mislim, saj sem s temi fanti igral, večino jih poznam. Zdaj pa je to ena zadnja priložnost, zadnji vlak za nekatere fante. Kolikor vem, je Zoran rekel, da je to zanj zadnje. Jaka Blažič je tudi nekaj omenjal, pa Edo Murić. To je normalen cikel življenja, vsi so že v športnih letih. Evropsko prvenstvo bo letos zelo močno. Imaš ekipe, kot so Francija, Srbija, Nemčija, Španija … Nekoga sem zagotovo še izpustil. Ampak to so zelo dobre reprezentance z veliko mladimi igralci, ki igrajo v najmočnejših ligah.
Mi imamo nekaj mladih igralcev, a če se mene vpraša, bi jih že letos dal v igro in vse zamenjal. Če gledamo realno, letos nimamo velikih možnosti, zato moramo dati priložnost mladim. Jaz bi takoj vključil Padjena in Cerkvenika. Treba jih je dati v igro. Tudi mene je leta 2007 Aleš Pipan poklical, skupaj z Jako Klobučarjem, Sandijem Čebularjem in Gašperjem Vidmarjem. Bili smo stari 21, 22 let.
O odhajanju talentov iz Evrope v ameriško univerzitetno ligo:
Mislim, da je to za mlade osebno dobro. Ponujajo jim veliko denarja, lahko so hitro preskrbljeni, hkrati pa končajo šolo in imajo boljše pogoje. Je pa res, da to ni dobro za evropsko košarko. Mladi odhajajo, naenkrat bomo imeli evropske lige, v katerih bodo igrali le še starejši igralci. Res so te vsote nenormalne, nekateri podpišejo pogodbe, ki so vredne več kot pogodbe novincev v ligi NBA.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje