Če so hrvaški košarkarji po petkovem domačem porazu s Švedsko strnili svoje vrste in se v Norrköpingu tekmecem oddolžili, pa slovenskemu selektorju Aleksandru Sekuliću po finski zaušnici ni uspelo dvigniti slovenske reprezentance, tako da je ta v kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu 2023 doživela še drugi zaporedni poraz. ''Če se iz tega nismo nič naužili, bo to še toliko slabše za nas,'' je ob tem dejal Sekulić.

”Porazi so sestavni del športa. Na žalost. To moramo začutiti tudi mi. A iz porazov se je treba nekaj naučiti. Če se nismo, bo vse skupaj še toliko slabše,” je po ponedeljkovem porazu proti Finski v Kopru (83:79), ki je bila 72 ur pred tem boljša že v Espooju, dejal selektor slovenske reprezentance Aleksander Sekulić.

Ob tem je lahko le nemočno zmajeval z glavo ob pogledu na statistiko. Ta je med drugim pokazala na 20-odstotni met za tri točke, kar 11 zgrešenih prostih metov, slabo realizacijo metov izpod koša … Še več hib se ni znašlo v statističnih stolpcih. V prvi vrsti obrambna nedoslednost, ponavljanje napak s prve tekme, nerazumljiva nervoza, izjemna napadalna nihanja ter predvsem katastrofalno odprtje tekem in bržčas usoden zaključek prvega polčasa.

Slovenski košarkarji so po tekmi sicer poudarjali ponos ob vrnitvi po velikem zaostanku, ko so nadoknadili skoraj 20 točk zaostanka. A ob umanjkanju moža odločitve in še drugem zaporednem porazu, po katerem je slovenski izkupiček po dveh oknih zdaj polovičen, je bila to le slaba tolažba.

Videli, kako (ne) igrati

“V delu drugega polčasa smo pokazali, kakšna bi morala biti Slovenija. Dejstvo je, da imamo na hrbtu tarčo. Smo favoriti. Vsi nas želijo premagati. Zato moramo k tekmi pristopiti na drugačen način, predvsem borbeno in ekipno. Tak pristop prekrije tudi napake,” razmišlja Sekulić, ki nikakor ni našel pojasnila za še drugi slab strelski večer.

“Negativno sem presenečen. Pritisk? Da, morda. Morda smo mislili, da bomo zlahka ugnali Fince, ki pa so nas presenetili s čvrsto igro. Po drugi strani pa so fantje v reprezentanco prišli v dobri klubski formi. Zato sem se veselil teh dveh tekem. Sledi analiza,” je nadaljeval selektor, ki se je prvič v svojem mandatu znašel v takšnem položaju. V drugem delu kvalifikacij za EP 2022 mu je namreč uspelo poenotiti in energično dvigniti reprezentanco, poletna olimpijska zgodba pa se je razvila v pravcato evforijo.

Sekulić ob tem iskreno priznava, da tudi slovenska podoba v novembrskem kvalifikacijskem oknu ni bila povsem bleščeča, a je na tekmah proti Hrvaški in Švedski vendarle prevladala individualna kakovost v prelomnih trenutkih. “Proti Švedom in Hrvatom je stekel met, proti Fincem nikakor ni. Poiskati moramo način, kako bomo na tekme prihajali bolj sproščeni, z manj pritiska. Morda sta bili tekmi s Finsko prava šola. Videli smo, kako igrati in tudi kako ne igrati,” poudarja selektor.

Pogled v ogledalo

Ob porazih s Finsko velja izpostaviti tudi dejstvo, da je slika precej drugačna kot v kvalifikacijah za SP 2019, ko se je podoba izbrane vrste med različnimi okni močno spreminjala. Februarska Slovenija je bila namreč poimensko med najmočnejšimi v novi eri Fibinih kvalifikacij. Medtem ko so se v reprezentanco vrnili Mike Tobey, Zoran Dragić in Gregor Hrovat, so izmed najboljših slovenskih košarkarjev manjkali le Žan Mark Šiško, ki, roko na srce, v reprezentanci še nikoli ni odigral vidne vloge, ter ameriška zdomca Luka Dončić in Vlatko Čančar.

Za nameček tudi tekmec še zdaleč ni bil kakšna od evropskih velesil ali pa vzpenjajoča se potentna reprezentanca. Razloge za pretrgano rdečo nit, na trenutke povsem stihijsko igro, situacijsko neodzivnost in predvsem odklon od poletne igralske kompaktnost  bodo morali odgovorni tokrat skati izključno v lastnih vrstah.

Izziv za Sekulića in sodelavce je še toliko večji, ker bo reprezentante znova zbral v izdihljajih junija. Obdobje pa takrat ne bo občutljivo le zaradi pomembnih kvalifikacijskih tekem s Hrvaško in Švedsko, temveč tudi zaradi tega, ker se bodo le nekaj tednov zatem začele priprave na EuroBasket 2022, na katerem bodo Luka Dončić in soigralci v Kölnu ter Berlinu branili naslov evropskega prvaka.

Kako na svetovno prvenstvo?

Mednarodna košarkarska zveza predvideva kvalifikacije v šestih kvalifikacijskih oknih, od tega bosta dve vpeti v obdobje priprav na EuroBasket 2022.

Prvo okno: 22. – 30. 11. 2021 (slovenski zmagi nad Hrvaško in Švedsko)

Drugo okno: 21. 2. – 1. 3. 2022 (slovenska poraza proti Finski)

Tretje okno: 27. 6. – 5. 7. 2022 (tekmi s Hrvaško in Švedsko)

Četrto okno: 22. 8. – 30. 8. 2022

Peto okno: 7. – 15. 11. 2022

Šesto okno: 20. – 28. 2. 2022

Za 12 razpoložljivih evropskih mest se poteguje 32 reprezentanc. Sprva so razdeljene v osem štiričlanskih skupin. Napredovanje v naslednji krog si bodo zagotovile po najboljše tri reprezentance iz vsake skupine. V drugi fazi kvalifikacij bodo oblikovane štiri šestčlanske skupine. Za nastop na SP 2023 bo treba na koncu zasesti eno od prvih treh mest v posamezni skupini.

V slovenski skupini C zdaj s tremi zmagami in enim porazom vodi Finska, slovenski in švedski izkupiček je zdaj 2:2, Hrvati pa so se s ponedeljkovo zmago vrnili med žive. V luči napredovanja velja gledati tudi v skupino D. Tam z izkupičkom 3:1 vodi Nemčija, Izrael in Estonija sta polovično uspešna (2:2), Poljska pa je zadnja z eno zmago.