Zoran Dragić ob selitvi v Bilbao poudarja, da baskovska ponudba ni bila edina, med snubci pa ni bilo Cedevite Olimpije, pri kateri so se odločili za celostno prenovo.
Potem ko je bil zajeten del minule sezone kot “višek” pri Cedeviti Olimpiji postavljen na stranski tir in je zaigral šele po trenerski prevetritvi ter kadrovski stiski, Zoran Dragić ob vodstveni prevetritvi ljubljanskega kluba ni dočakal vabila na pogovor o morebitnem sodelovanju. Končalo se je z zaključnim kosilom, nato pa se, kot pravi slovenski reprezentant, iz Stožic niso več oglasili.
“Če bi me kdo želel, bi me poklical. To povsem razumem. Imam mirno vest in odhajam brez cmoka v grlu. Klubu sem dal vse, kar sem lahko. Tudi v tistih nenavadnih mesecih, ko nisem bil del prve ekipe, sem bil korekten do sebe in kluba,” pripoveduje Dragić, ki je v začetku tedna pristavil svoj podpis na pogodbo s španskim moštvom Bilbao Basket.
“Imel sem nekaj ponudb, a ko je prišla španska, nisem prav dolgo okleval. Liga ACB mi je zelo pri srcu, tudi Bilbao mi je predstavil dober projekt. Hitro smo se dogovorili,” pravi 35-letni Ljubljančan, ki se je doma že lotil treningov, doloma kondicijskih, deloma košarkarskih. Prihodnji teden se želi namreč pri novem delodajalcu zglasiti z zgledno mero pripravljenosti.
Vseeno se je z novim trenerjem že dogovoril tudi za krajši premor, in sicer se bo 24. avgusta vrnil v Slovenijo in bil del poslovilne tekme brata Gorana Dragića. Sam pravi, da še ne pogleduje proti upokojitvi, čeprav se zaveda, da spada že med veterane. ”Nekaj let še lahko igram,” pravi, odločen, da bo v prihodnje na voljo tudi slovenski reprezentanci. Vsaj še za EuroBasket 2025, ko bi, če bo dobil priložnost, sklenil pot v izbrani vrsti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje