Prišel je kot mladenič, ki naj bi se kalil v mladinski ekipi, nekaj mesecev pozneje je postal član prve peterke Cedevite Olimpije ter odebeljeno ime na radarju oglednikov iz lige NBA. Komaj 18-letni in 211 centimetrov visoki francoski center Joan Beringer bi se utegnil že letos preseliti v najmočnejšo ligo na svetu, čeprav je trener Zvezdan Mitrović prepričan o tem, da bi bilo za njegov razvoj najbolj koristno, če bi še eno sezono igral v Ljubljani.

Ljubljansko poslanstvo strelskega kralja evrolige

Košarka

18. Okt 2024 1

Košarka

18. Okt 2024 1

“Kar dela, je čudež. Res je izjemen talent. Pa tudi odlična oseba. Po vsega treh letih igranja košarke je prišel v Ljubljano, kjer se uči, dela, posluša … Rezultat je viden na parketu. Odločili smo se zanj in mu dali prednost pred nekaj starejšimi košarkarji,” je pred tedni vzneseno pripovedoval trener Cedevite Olimpije Zvezdan Mitrović, prepričan o tem, da je Joan Beringer dragulj evropske košarke. V oko mu je padel že med avgustovskimi pripravami v Kranjski Gori, navdušil pa ga je z vpijanjem znanja in izjemnim napredkom. In kako se v Stožicah počuti naslednji “izvozni artikel” ljubljanskega kluba, ki je sicer po dopolnjeni polnoletnosti podpisal večletno pogodbo, pa čeprav je edino logično vprašanje, ali se bo v ligo NBA podal že letos ali najpozneje prihodnje leto?

Intervju: Joan Beringer

Bomo na letošnjem naboru lige NBA videli tudi vaše ime?

O tem se veliko pogovarjam s svojim zastopnikom in tudi družino. Do tega trenutka se še nisem odločil, ali bom vztrajal in obdržal svoje ime med kandidati.

Zdi se, da bi bil umik in poskus v letu 2026 bolj smotrn, predvsem pa bi bile ob pričakovanem napredku vaše možnosti za visok izbor precej boljše?

Da, moda res. Ponavljam, odločitev še ni padla. Želim na nabor, letos ali prihodnje leto. Tega ne skrivam. A obenem dobro vem, da je za mojo kariero ključen razvoj. Vesel sem, da sem letos napredoval. Toda v moji igri je še veliko področij, ki bi jih lahko popravil. Tudi na povsem temeljni ravni. Moram biti boljši v preigravanju, popraviti moram met, izpiliti samo razumevanje igre in še bi lahko našteval.

Ali redno spremljate ameriške simulacije nabora in poročila o nabornikih?

Le občasno. Poskušam biti osredotočen na svoje delo. Imam veliko treningov in tekem, vem pa, da sem v letih, ko se moram veliko naučiti in napredovati. Zato sem osredotočen na danes. Kaj bo prinesel košarkarski jutri, pa bomo videli.

Če bi lahko izbirali ekipo v ligi NBA …

Stežka vam postrežem s pravim odgovorom. Bolj kot ime ekipe ali mesto, v katerem ta domuje, me zanima okolje za razvoj. Nisem izdelan košarkar. Veliko se moram naučiti. Zato bi rad pristal v ekipi, ki bi mi to omogočila.

Dejstvo je, da je vaša jesenska podoba povem drugačna od najboljših tekem, ki ste jih uprizorili tik pred vrhuncem sezone. Vidno ste napredovali v pokrivanju prostora, v skoku in blokadah, dvigujete tudi raven napadalne agresivnosti. Kako sami dojemate ta razvoj, ki je redko viden v okvirih ene sezone?  

Veliko delam na različnih stvareh, a zase bi dejal, da sem najbolj napredoval v sami košarkarski miselnosti. Znam razmišljati o določenih elementih, marsikaj sem tudi ponotranjil. V igri se počutim bolj domače. Tudi s sistemskimi akcijami nimam več večjih težav. Sem osredotočen, sledim sistemu in napredujem.

Ta preboj je še toliko bolj zanimiv, ker ste bili sprva predvideni za mlado ekipo Olimpije.

Vsekakor sem pozitivno presenečen, da sem že med pripravami vskočil v prvo ekipo in potem prišel do zelo zajetne minutaže. Toda v glavi si nikoli nisem postavljal meja. V Ljubljano sem pripotoval z miselnostjo, da se moram dokazati, trdo delati, izkoriščati priložnost … Znova bi opozoril na miselnost. Kot kaže, se bil sam pri sebi vendarle pripravljen na ta izziv.

Kaj pa izziv prvega igranja v tujini?

Ko pri vsega sedemnajstih letih prvič zapustiš svoje mesto in svojo državo, ti ni vseeno. Tega me je bilo kar malce strah. Podajal sem se v neznano. Vedel sem za Ljubljano in Slovenijo, a okolja nisem poznal. Tudi klubski ustroj je bil zame velika neznanka. Ko gledam nazaj, sem lahko le hvaležen soigralcem, trenerjem in klubskim delavcem, ki so me odlično sprejeli in mi pomagali na vsakem koraku. V ekipi imamo odlično vzdušje. Kot novinec sem se zato lažje vključil.

Pri tem imata ključno besedo šef strokovnega štaba Zvezdan Mitrović in razvojni trener Miljan Goljović.

Da, kot mlad in neizkušen košarkar potrebujem več treninga. Poleg ekipnih treningov in krepitve telesa sem deležen tudi individualnega dela z Goljovičem. To mi ustreza. V veliko oporo pa mi je tudi glavni trener Mitrović. Vidi se, da ima ogromno izkušenj. Zelo dobro pozna tudi francosko košarko. Pogovori z njim mi pomagajo širiti košarkarska obzorja.

Oteževalna okoliščina je tudi relativno pozna vključitev v košarko. Vas ta v otroštvu ni mikala?

Želel sem postati nogometaš. Odraščal sem ob nogometnih vzornikih. Všeč sta mi bila predvsem Memphis Depay in Cristiano Ronaldo. Pa celoten Real Madrid. Košarke, roko na srce, nisem niti spremljal. Vedel sem, kdo so Michael Jordan, LeBron James ali Tony Parker. Šele pred nekaj leti me je šport prevzel. Sprva sem igral na zunanjem igrišču, to so bile prijateljske igre. To je bila zabava. Bolj iz radovednosti sem poskusil tudi v klubu, saj so me opozarjali na mojo višino. Sprva je bil zame to velik šok. Vse je bilo drugače. Kar naenkrat sem spoznaval košarkarske sisteme, resno delo. Na srečo sem bil med znanimi obrazi. To je bilo pomembno za začetek. Nato je šla pot naprej.

So se nato tudi vaše navade v vlogi gledalca spremenile?

Do vpisa v klub nisem pogledal niti ene tekme v celoti. Nato me je začelo zanimati. Marsikaj sem se naučil tudi ob gledanju tekem. Rad imam predvsem evroligo.

Liga NBA in Luka Dončić?

On je čarovnik. Je eden najboljših na svetu. Z žogo je tako spreten, da se zdi izvedljivo vse. Spremljam ga, vseeno pa ne bi mogel reči, da si pogledam vsako tekmo. Poskušam biti osredotočen na svoje delo.

Katera košarkarska akcija vas osebno najbolj navduši oziroma zadovolji?

Doslej še nisem zadel za tri točke. Rad zabijem. Še najbolj pa me navduši, ko v obrambi sledim tekmecu, ga gledam in nato čvrsto blokiram njegov met.

Kakšni pa bodo vaši poletni načrti? Reprezentanca ali individualno delo?

Reprezentanca je zame pomembna, a v tem trenutku ne najbolj pomembna. Seveda bi nekega dne rad zaigral tudi za člansko izbrano vrsto, ko bom dovolj zrel in kakovosten. O tem sanjam. To je moj cilj. To bo pika na i. Doslej največjih zvezd francoske košarke nisem še niti spoznal. Letos poleti pa bom verjetno prednost pred mlajšimi reprezentančnimi selekcijami dal treningom. O tem, kje in kako bom treniral, se bom še dogovoril s svojim agentom.