Po smrti legendarnega košarkarskega trenerja Dušana Ivkovića, ki se je v zgodovino zapisal kot zadnji selektor jugoslovanske reprezentance, je bilo v glasu njegovega nekdanjega varovanca Jureta Zdovca mogoče slišati presenečenje in žalost.

Poslovil se je legendarni Duda Ivković

Košarka

16. Sep 2021 0

Košarka

16. Sep 2021 0

“Izvedel sem pred petimi minutami. Zelo me je prizadelo,” je ob našem klicu dejal Jure Zdovc, ki po slovesu od Metropolitansa, v Ljubljani čaka na morebitno ponudbo kakšnega novega delodajalca. Ob tem dodaja, da ga je prav julija obiskal v Beogradu. Vedel je za njegove zdravstvene težave, a ga je novica o smrti vseeno presenetila. “Takrat je bil kljub težavam videti dobro,” pravi 54-letni Konjičan.

Njegova vez z Dušanom Ivkovićem je izjemno tesna. Prav legendarni Duda ga je pred 34 leti vpoklical v člansko reprezentanco SFRJ. Na vrhuncu ere ene najboljših ekip v zgodovini evropske košarke, kar je jugoslovanska izbrana vrsta pred razpadom večnacionalne države nedvomno bila, mu ni namenil le vloge dvanajstega, tistega ‘Slovenčka’, ki bo nosil vodo in podajal brisače. Postavil ga je v prvo peterko, na branilski položaj z Draženom Petrovićem. Tudi s tem mu je zaznamoval kariero.

“Še vedno pravim, da se igralec naredi sam. To svojim košarkarjem govorim tudi kot trener. A nesporno dejstvo je, da me je prav on potisnil v prvi plan. Namenil mi je priložnost. V izjemno hudi konkurenci je v meni videl igralca, ki ga lahko izkoristi. Jaz sem to priložnost zagrabil,” se preloma 80. in 90. let preteklega stoletja spominja Zdovc, ki je bil z Jugoslavijo evropski in svetovni prvak ter srebrn na olimpijskih igrah.

“Bil je zelo strog in nepredvidljiv, a smo ga neizmerno spoštovali in ga imeli radi,” se spominja. Na Ivkovića je v Zdovčevem spominu vezan tudi eden najtežjih trenutkov. Zgodilo se je med evropskim prvenstvom 1991 v Rimu. V trenutkih, ko so slovenske ceste po razglašeni osamosvojitvi zasedli tanki JLA. Sledil je klic iz Ljubljane: ‘Jure, zapusti reprezentanco.’ Edini Slovenec v izbrani vrsti je potrkal na selektorjeva hotelska vrata.

“Po 30 letih je spomin sicer že zbledel. Svojih besed se ne spominjam povsem natančno. Vem le, da je bilo obema zelo težko. Vse skupaj se je odvilo zelo na hitro. Ni bilo časa za kakšna prepričevanja. Bil je razumevajoč, kolikor se je dalo. A ker sta bili do tekme le dve uri, vem, da mu je bilo težko stopiti pred ostale igralce in jim povedati, da odhajam. Verjamem pa, da ga je skrbelo, ali bi se za podobno potezo lahko odločili še Hrvati,” je po spominu pobrskal zadnji Slovenec v ‘plavi’ selekciji.

Ivković je bil leta 2005 prisoten tudi na Zdovčevi poslovilni tekmi v tedaj nabito polni dvorani Tivoli. Takrat mu je ta izročil tudi manjkajočo kolajno iz Rima. Pozneje sta bila tudi trenerska tekmeca. Med drugim na EuroBasketu 2009. »Duda« se je takrat v Beograd vrnil s srebrom, Zdovc v Ljubljano z leseno kolajno.

Kdo je bil Dušan Ivković

Rodil se je 29. 10. 1943, umrl je 16. 9. 2021. Za 77-letnega legendarnega trenerja je bilo v noči na četrtek usodno zalitje pljuč.

Košarko je igral za Radnički, leta 1968 se je podla na trenersko pot. Sprva je bil trener v matičnem klubu, nato je že leta 1978 sedel na klop Partizana.

Sledil je niz klubov, v katerih je pustil svojo sled. Aris, Šibenka, Vojvodina, PAOK, Panionios, Olympiacos, AEK, CSKA, Dynamo, Olympiacos in nazadnje leta 2016 Anadolu Efes. Na to obdobje je vezana kopica lovorik. Dvakrat je bil trener evroligaškega prvaka (1997 in 2021), enkrat zmagovalca evropskega pokala, še večkrat pa državnih prvakov Grčije in Rusije.

Ivkovića je najbolj zaznamovalo selektorsko delo. Priložnost je dobil že v mlajši jugoslovanskih reprezentančnih selekcijah.  Že tam je zbiral kolajne. Tudi na univerzijadah. Leta 1987 je postal selektor članske izbrane vrste.

S to ekipo je zaznamoval unikatno ero. Začela se je leta 1988 na olimpijskih igrah, kjer je bila Jugoslavija srebrna. Leto zatem je Zagreb gostil EuroBasket. Končal se je s popolnim jugoslovanskim zmagoslavjem. Leto pozneje je država že pokala po šivih, a na svetovnem prvenstvu so ‘plavi’ še enkrat pometli s konkurenco.

Leta 1991, sredi slovenske osamosvojitve, je reprezentanco v Rimu še drugič zaporedoma popeljal na evropski prestol.

Večkrat je poudaril, da si je želel nastopiti tudi na olimpijskih igrah 1992 v Barceloni in se soočiti z zvezdniško ameriško reprezentanco. Načrte mu je prekrižal razpad države. Pozneje je pomagal srbsko-črnogorskemu ostanku nekdanje Jugoslavije. V tem obdobju je bil leta 1995 vnovič evropski prvak. Na EuroBasketu 2009 je vodil Srbijo in jo popeljal do srebra.