Bil je pravi stroj za koše. Netipični košarkar, ki ni nikoli hrepenel po slavi. Zaigral je za jugoslovansko in slovensko reprezentanco. Nekoč je v drugi slovenski ligi tekmecu natresel 82 točk. Legendarni Digl. In kje je Matjaž Tovornik danes?
“Zame je to zgodovina, le megleni spomin,” ob iskreni skromnosti in izraziti zadržanosti z roko zamahne danes 65-letni Matjaž Tovornik, ko mu omenimo utrinke iz košarkarske kariere. V medijih je redko omenjena, skoraj navidezno pozabljena.
Znal je zadeti z razdalje, opraviti kakšno “umazano” obrambno delo, na pravi način ogovoriti sodnika, spodbuditi mladega soigralca in vzeti žogo v ključnem trenutku. “Nisem nostalgik,” dodaja košarkarski upokojenec, ki je na edinstven način zaznamoval prvo desetletje po osamosvojitvi. V pretežni meri na klubski ravni, ki jo je dodobra poživil, kot tudi na reprezentančni sceni.
Doma nima albuma, po katerem bi brskal in obujal spomine ter prijateljem pripovedoval, kako je še v nekdanji skupni državi v Tivoliju nosil dres Olimpije ter se soočal s Cibono, Partizanom ali Jugoplastiko, se nato preizkusil v Švici, pozneje pa kot košarkar Laškega, Maribora ali Polzele predstavljal strup za tekmečeve obrambe. Tudi omembi vročega večera v Atenah leta 1997, ko je grški reprezentanci natresel 32 točk, ali pa tekme 2. A SKL leto pred tem, ko je v dresu Laškega proti Kopru vknjižil 82 točk, ne sprožata izrazitih čustev. “Del življenja. Preteklik,” se nasmehne in v šali doda, da bi, glede na razvoj košarke, danes igral na centrskem položaju.

“Prav pred kratkim sem si povsem po naključju ogledal posnetek košarkarske tekme iz leta 1982. Imel sem občutek, kot bi nekdo pritisnil gumb za počasno predvajanje. Košarka se je res izrazito spremenila. Predvsem v sami hitrosti, v obrambnem gibanju in fizični moči. Zato vem, da tudi jaz ne bi zdržal kot krilo,” razmišlja Savinjčan, ki je po upokojitvi resda ohranjal stik s košarko, tudi na trenerski ravni.
Zdaj je tudi to poglavje že več desetletij povsem zaprto. “Moje življenje je razpeto med Slovenijo in Belgijo. Večinoma živim v Bruslju. Doma sem zelo malo. Tudi pravega stika s slovenskim okoljem in košarko nimam. Priznam pa, da mi to zdaj, na stara leta, povsem ustreza. Imam mir,” pravi vrstnik in nekdanji soigralec Dušana Hauptmana, Aleša Pipana in Slavka Kotnika. V evropsko prestolnico diplomacije ga je vodila ženina služba v slovenskem predstavništvu.

Do veteranskih tekem mu ni več. Košarke vseeno še zdaleč ni izključil iz svojega življenja. “Spremljam vse reprezentančne tekme. Če imam le možnost, si fante ogledam še v živo. Bil sem tudi na tistem zlatem EuroBasketu. Košarko rad izkoristim za izlet in ogled tekem,” pripoveduje Tovornik, ki je poslovilno tekmo v tedaj še povsem novem celjskem Zlatorogu odigral pred 21 leti.
V napovedih pred EuroBasketom 2025 je vseeno zelo previden. “Napovedi so vselej nehvaležne. V prvi vrsti fantom želim poletje brez poškodb. Če bodo priprave minile brez večjih težav, je mogoče marsikaj,” odgovarja, v isti sapi pa dodaja: “Še dobro, da imamo Luko Dončića. Če ga ne bi bilo, si, žal, ne znam predstavljati konkurenčne reprezentance. Je pa res, da se v njegovem primeru prvič povsem zares soočamo s košarkarjem, ki ni le gonilna sila izbrane vrste, temveč sooblikuje tudi svetovni vrh. Prav zaradi njega je slovenska košarka še bolj prepoznavna.”
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal






Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje