V mesecu, v katerem je dopolnil okroglih 60 let, se spominjamo navdihujoče zgodbe Tryona Muggsyja Boguesa. Najmanjšega košarkarja, ki je kadarkoli zaigral v ligi NBA.

Čarovnik z dolgimi dredi, ki je spremenil rokomet

Rokomet

20. Jan 2025 3

Rokomet

20. Jan 2025 3

Vsega 160 centimetrov visoki Tyrone Curtis Bouges je vzdevek Muggsy dobil po liku iz akcijske in pred pol stoletja v ZDA zelo priljubljene komedije The Bowery Bowy, ki je govorila o skupini mladih kriminalcev v eni izmed revnih newyorških četrti sredi 19. stoletja.

Fant, po katerem je bil poimenovan, je bil izredno iznajdljiv ropar. Toda tega vzdevka Tyrone ni dobil zaradi tega, ker bi kradel denar, ampak, ker je nevsakdanje dobro kradel žoge na košarkarskih igriščih. Pa čeprav je res, da bi kriminalec kaj lahko postal tudi on.

Otroštvo, zaznamovano s kriminalom

Odraščal je v Baltimoru, ki je bil v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja eno najnevarnejših mest v ZDA. Po propadu tradicionalne industrije se je mesto s takrat približno 700 tisoč prebivalci znašlo v hudi ekonomski krizi, ki je terjala posledice. Revščine ni manjkalo, odvisnikov in preprodajalcev drog prav tako ne, kriminal pa je skokovito narasel.

To je na lastni koži na krut način občutil tudi Muggsy, ki je v družbi dveh starejših bratov in sestre odraščal v eni revnejših sosesk v mestu.

Kot petletnika ga je na ulici zadela krogla iz strelnega orožja, nekaj let za tem pa so pred njegovimi očmi z bejzbolskim kijem do smrti pretepli nekega moškega.

Ko je bil star 12 let, je bil njegov oče zaradi oboroženega ropa obsojen na 20 let zapora, medtem ko je bil eden od njegovih bratov že v najstniških letih odvisnik od drog.

Toda nevsakdanje mali deček, ki je bil kot tak v otroštvu nemalokrat tarča posmeha, vseeno ni izbral lažje poti, ki bi ga verjetno peljala v krsto ali zapor. Odločil se je za težjo, ki ga je popeljala do statusa ene izmed največjih košarkarskih ikon.

V ekipi, ki je postala legendarna, zaprl usta dvomljivcem

Potem ko je kljub ekstremnemu pomanjkanju višine z neverjetno hitrostjo, okretnostjo, spretnostjo in košarkarsko inteligenco najprej zaprl usta vrstnikom na betonskih igriščih v svoji soseski, je to storil tudi v pravem košarkarskem svetu. Za začetek na srednješolski ravni.

Najprej je košarko kratek čas igral na srednji šoli Southern v Baltimorju, potem pa se je prepisal na šolo Dunbar, kjer je skupaj s prijatelji iz otroštva pod vodstvom trenerja Boba Wada spisal eno najbolj neverjetnih ameriških košarkarskih zgodb.

Raziskava, ki so jo pred časom opravili pri NCAA, pravi, da v ligi NBA konča vsega 0,03 odstotka fantov, ki košarko igra v srednji šoli. Iz tiste ekipe pa so se v najmočnejše košarkarsko tekmovanje na svetu prebili kar štirje iz udarne peterke, ki je nekaj let rušila vse pred sabo in bila med letoma 1981 in 1983 nepremagljiva. Dobesedno. Nanizala je namreč 50 zmag.

Kdo so bili preostali trije?

Za košarkarsko ekipo srednje šole Dunbar, v kateri se je začela Muggsyjeva košarkarska pot med zvezde, so igrali še trije košarkarji, ki so pustili pečat v ligi NBA.

Reggie Williams je v njej prebil deset sezon, David Wingate še pet let več, največjo sled v NBA pa je ob Boguesu zagotovo pustil Reggie Lewis, ki je bil od leta 1987 član Boston Celtics in leta 1992 tudi udeleženec tekme zvezd, potem pa poleti 1993 nenadoma umrl zaradi zastoja srca. Star je bil vsega 27 let.

Bogues je bil najvidnejši član ekipe, o kateri so govorili po vseh ZDA, zato ne čudi, da je imel po koncu srednje šole a na mizi kar nekaj ponudb različnih univerz za plačano šolnino.

Izbral je Univerzo Wake Forest in tam v naslednjih štirih letih navduševal do te mere, da so kmalu po njegovem odhodu upokojili številko 14, ki jo je na dresu nosil tam.

Do danes je vodilni po številu asistenc in ukradenih žog v zgodovini te univerze iz Severne Karoline.

Z ZDA je postal svetovni prvak

Ob koncu študentskih let, v katerih je bil izjemen tudi v šolskih klopeh, je bil izbran v reprezentanco ZDA, ki takrat na velika tekmovanja še ni pošiljala sanjskih ekip, in z njo odpotoval na svetovno prvenstvo leta 1986 v Španiji. Tam je prišel do zlate medalje. Pri zmagi nad Sovjetsko zvezo v finalu s 87:85 je zbral kar deset ukradenih žog in dodal pet asistenc.

Po prihodu iz Evrope je še eno leto igral v razvojni ligi za ekipo Rhode Island Gulls, v kateri je v povprečju dosegal 22,2 točke in 8,4 asistence na tekmo, leta 1987 pa bil na naboru lige NBA, na katerem so bili zraven tudi David Robinson, Reggie Miller, Scottie Pippen in Kevin Johnson, izbran kot 12. in že takrat prišel precej dlje, kot je kdorkoli mislil, da bo. Pa je bil šele na začetku.

Najnižji prišel k najvišjemu igralcu v ligi NBA

Izbral ga je Washington – takrat Bullets, danes pa Wizards -, v ligo NBA pa je prispel kot najmanjši igralec v njeni zgodovini, kar je ostal do danes.

Bil je kar 42 centimetrov nižji od povprečne višine košarkarjev, ki so takrat igrali v njej.

Za nameček ga je v Washingtonu pričakal najvišji igralec v ligi, 231 centimetrov visoki Manute Bol. Ločilo ju je kar 71 centimetrov.

Velik vpliv na popularno kulturo

Muggsy Bogues je imel velik vpliv tudi na ameriško pop kulturo in se pogosto pojavljal v filmih, televizijskih serijah, v glasbi, video igricah, knjigah … O njem so posneli več dokumentarnih filmov, izdal pa je tudi avtobiografijo z naslovom V deželi velikanov: moje košarkarsko življenje.

Zagotovo največ pozornosti pa je požel z eno od vlog v filmski uspešnici Space Jam z Michaelom Jordanom kot osrednjim junakom. Bil je eden od petih košarkarjev, ki so jim vesoljci ukradli talent.

Posmehoval se mu je celo njegov trener

Tudi v najmočnejši košarkarski ligi, v kateri je bil takrat še precej večji poudarek na višini in moči, je naletel na skepso in podcenjevanje. Celo pred domačim pragom.

Po 79 tekmah, ki jih je v prvi sezoni odigral v glavnem mestu ZDA, se je preselil v takrat ravno ustanovljeni Charlotte Hornets in tam sprva trpel.

Tamkajšnji trener Dick Harter namreč ni verjel, da lahko tako nizek košarkar igra v ligi NBA, in to na eni od novinarskih konferenci demonstriral na zelo slikovit način. “No, zdaj pa mečite čez mene,” je dejal novinarjem, potem ko se je povzpel na mizo, in poskrbel za smeh.

Toda na koncu se je smejal nekdo drug. Medtem ko je Harter po letu in pol dobil odpoved, služba v Charlottu pa je bila njegova edina v vlogi samostojnega trenerja v ligi NBA, je Muggsy postal ena izmed njenih še danes opevanih legend.

Čeprav Charlotte, v katerem sta Boguesa pričakala Alonzo Mourning in Larry Johnson, še zdaleč ni blestel in v prvih štirih sezonah ni bil niti blizu končnice (20, 19, 26 in 31 zmag), je bila takratna dvorana Charlotte Coliseum, ki je sprejela 24 tisoč gledalcev, v prvih devetih sezonah razprodana kar 364 tekem zapored.

Spremenil je pogled na igro in pokazal pot

V prvi vrsti zaradi igralca, ki je na dresu nosil število 1. “Muggsy! Muggsy! Muggsy!” je donelo s tribun vseh deset sezon, kolikor je igral v njej Bogues, ki je s svojo svojevrstno zgodbo otrokom iz celega sveta sporočil, da je v življenju mogoče prav vse.

Priljubljen je bil predvsem pri najmlajših. “Verjetno zato, ker smo se lahko gledali iz oči v oči,” se je na svoj račun o tem pošalil mali veliki košarkar, ki se je s Charlottom le trikrat uvrstil v končnico.

Najdlje je prišel v sezoni 1992/93, ko se je s soigralci prebil do drugega kroga. V preostalih dveh poskusih je izpadel na prvi stopnički.

Podobno je bilo tudi v Washingtonu leta 1988 in v Torontu 2000, s katerim je v končnici zaigral ob koncu kariere, ki jo je zaradi mamine hude bolezni prekinil predčasno. Toda kljub temu je postal ikona ne samo Charlotta, ampak celotne lige NBA, ki se je v košarkarskem svetu mnogi spominjajo še danes.

Zelo lepa gesta Dončićevega šefa

Bogues je zadnjo tekmo v ligi NBA, v kateri je skupaj zbral 908 nastopov (889 v rednem delu in 19 v končnici), odigral februarja 2001, poleti pa bil iz Toronta tri leta pred koncem pogodbe prodan v Dallas Mavericks.

Tamkajšnjega šefa Marka Cubana, ki je v ekipi Luke Dončića alfa in omega še danes, je nemudoma obvestil, da košarke zaradi mamine bolezni ne namerava več igrati. Cuban ga je ob tem presenetil z zelo lepo gesto in mu sporočil, da mu bo kljub temu izplačeval plačo do konca pogodbe. Tako je v naslednjih treh letih tudi bilo …

Prej bomo videli še enega Larryja Birda

Vrhunski strelec sicer nikoli ni bil – v najboljši sezoni je dosegal 11,1 točke na tekmo, trojke pa je zadeval z vsega 27,8 odstotno uspešnostjo -, je pa zato navduševal z genialnimi asistencami, s katerimi je iskal soigralce, številnimi ukradenimi žogami in z vratolomnimi preigravanji, pri katerih je izkoriščal svoje nizko težišče in hitrost.

Predvsem pa je razbil stereotip o tem, da je višina predpogoj za uspeh v košarki. Ni.

Če znaš pametno izkoriščati svoje prednosti in skrivati pomanjkljivosti, lahko uspeš tudi z glavo.

Če kdo, je to dokazal košarkar, ki v celotni karieri žoge niti enkrat ni zabil v koš, in pokazal pot številnim manjšim igralcem, ki so sledili za njim.

“Ljudje govorijo, da verjetno nikoli več ne bomo videli košarkarja, kot je bil Larry Bird, sam pa pravim, da bomo prej dobili novega Birda kot pa še enega Muggsyja Boguesa,” ga je pred 30 leti opisal trener Allan Bristow, s katerim sta pri Charlottu sodelovala pet let, in zadel v polno.

Minilo je skoraj četrt stoletja od njegove upokojitve, podobnega pa še nismo dočakali. In ga verjetno tudi ne bomo.

Za vedno pa bo ostal on. Eden in edini – majhni velikan Muggsy.

Vodilni v svetovnem pokalu nenadoma končuje kariero

Zimski športi

12:17 0

Zimski športi

12:17 0

Veliki met Aleša Pajoviča

Rokomet

15:59 3

Rokomet

15:59 3

Konec kariere? Pomislite še enkrat

Alpsko smučanje

10:47 1

Alpsko smučanje

10:47 1

“Želje, da bi za vsako ceno znova skočila, ni več”

Smučarski skoki

29. Jan 2025 3

Smučarski skoki

29. Jan 2025 3