Slovenski košarkarski reprezentanti so po selitvi v Manilo že ujeli nov ritem, ki ga zaznamuje gibanje med hotelom s specifično obliko in dvema dvoranama. Prva misel: Kanada. "Košarka se igra na Okinavi ali Filipinih. Znanje moraš vedno pokazati na parketu," razmišlja selektor Aleksander Sekulić.
Čeprav se, tudi zaradi vpetosti v svet lige NBA, Kanade že lep čas drži sloves države s širokim naborom kakovostnih košarkarjev in potencialom za reprezentančni uspeh, pa velja izpostaviti, da se izbrana vrsta doslej še nikoli ni uvrstila v polfinale svetovnega prvenstva, da je na olimpijskih igrah nazadnje igrala pred 23 leti, edino kolajno pa osvojila daljnega leta 1936 v Berlinu. A kot je Slovenija leta 2017 prekinila urok velikih tekmovanj in po nizu razočaranj prišla do odličja, za nameček celo zlatega, Kanadčani verjamejo, da je letos njihovo leto.
Da je zanašanje na zgodovino sila zavajajoče in nesmiselno, se zavedajo tudi v slovenskem taboru, za katerim je po selitvi z Okinave prva noč v vroči in tudi deževni Manili. Slovenci so nastanjeni v luksuznem obalnem hotelu Conrad (tam biva kar sedem od osmih “preživelih” reprezentance, ločena je, kajpak, le Amerika), streljaj od dvorane v sklopu velikega nakupovalnega središča, ki gosti odločilni del svetovnega prvenstva. Le dvorana za trening je oddaljena štiri kilometre, ki se v filipinskem prometnem kaosu lahko zelo vlečejo.
Danes kapetana Luko Dončića in soigralce čaka še zadnji trening, že pred tem pa jih je strokovno vodstvo oborožilo z dokumentacijo o Kanadi. Podčrtno je bilo predvsem eno ime – Shai Gilgeous-Alexander. Nanj je v pogovoru s slovenski novinarji v Manili opozoril tudi Klemen Prepelič. “Vse se vrti okrog njena. Je eden najboljših košarkarjev na svetu. Obdajajo ga fizično čvrsti soigralci, ki igrajo na meji osebne napake,” pravi izkušeni reprezentant in dodaja: “Naš izziv bo prvo četrtino tekme z Nemčijo ali pa celotno z Avstralijo razpotegniti na 40 minut.”
Selektor Aleksander Sekulić je ob tem postregel s podatkom, da Shai soigralcem nameni 20 odprtih metov na tekmo. “Je eden od kandidatov za najkoristnejšega igralca turnirja. Ni pa osamljen. Pošteno se bomo morali potruditi, če želimo vzpostaviti ravnotežje. Kanadčani namreč tudi tečejo, so agresivni v skoku … So zelo napadalna in talentirana ekipa,” pravi selektor, ki znova ne bo mogel računati na Jako Blažiča. Ostala enajsterica je zdrava. Tudi Luka Dončić, ki si je že opomogel po številnih nemških udarcih in igri provokacij. “Luka? On je tega že vajen,” dodaja Sekulić.
Slovenija ima sicer s Kanado zelo skromno skupno zgodovino, saj sta se reprezentanci na uradnih tekmah pomerili le enkrat, in sicer leta 2008 na kvalifikacijskem olimpijskem turnirju. Soočenje se je končalo s slovensko zmago, tako kot tudi na vseh treh pri pripravljalnih tekmah, nazadnje pred devetimi leti v Rogaški Slatini.
“Nisem avtor tega klišeja, a četrtfinalna tekma je pogosto ključna tekma na prvenstvih,” razmišlja Sekulić. Že pred tem pa je proti prvi izločilno tekmi pogledal Zoran Dragić: “Tekmo z Nemci so odmislili. Nič nam ni odnesla. V četrtfinale smo se uvrstili že pred tem. Smo sproščeni in osredotočeni Ritem je bil doslej zelo oster. Prav je prišel tudi počitek. Smo trdno odločeni, da se nam črne minute s tekme proti Nemčiji ne ponovijo.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!