Zoran Dragić se je z enotedensko zamudo, ki jo je povzročil covid-19, vendarle predstavil kot novopečeni član Cedevite Olimpije. Po ponesrečeni epizodi v Kaunasu zdaj upa, da bo del uspešne zgodbe v Ljubljani, kjer se vidi tudi dolgoročno, je razkril priljubljeni slovenski reprezentant.
Cedeviti Olimpiji je kmalu po novem letu uspel veliki met. Po večtedenskem iskanju zadnjega kamenčka v mozaiku Jurice Golemca se je kot utrinek na nebu pojavil Zoran Dragić, čigar razhod z Žalgirisom je prišel v idealnem trenutku za aktualne slovenske prvake.
V kontaktu s klubom je bil že septembra, a je iskal klub v Evroligi. “Večkrat smo bili v kontaktu v prejšnjih letih. Podpisal sem za Žalgiris, kjer se ni izšlo, zato sem prekinil pogodbo. Dobra rešitev je bila, da grem v Olimpijo. Podpisal sem do konca sezone, vesel sem, da se je to uresničilo in sem del Cedevite Olimpije. Imamo zelo dobro ekipo, upam, da letos veliko dosežemo,” je uvodoma povedal 32-letni Dragić, ki se je v tujino pred skoraj desetimi leti prebil iz Krke.
“Nenavadno se je po desetih letih vrniti v Slovenijo. Ko sem prišel v dvorano, kjer sem bil vedno z reprezentanco, je bilo malce čudno, a sem se hitro navadil, potreboval sem tri, štiri dni. Velik motiv je igrati pred domačimi navijači,” je dodal Zoran, ki upa, da bo pomagal izpolniti klubske cilje.
Morda ostane več let
Čeprav je podpisal le do konca sezone, ne izključuje, da bo v Ljubljani zdaj ostal dlje časa: “Zakaj pa ne. Podpisali smo do konca sezone, a se vidim, da ostanem v Ljubljani še par let, če se bomo dogovorili. Bomo videli po sezoni, kaj se bo zgodilo.”
Športni direktor Sani Bečirović o podpisu z Zoranom Dragićem:
“Mislim, da ne moremo opisati veselja in navdušenja ob tem, da je Zoran končno postal zmaj, da je prišel igralec njegovega kova. Igralec, ki je bil nosilec članske izbrane vrste na olimpijskih igrah, nenazadnje človek kot je Zoki, ki na vsakem koraku skuša pustiti 100 odstotkov, srce, dušo in telo.
Boljše nadgradnje ekipe si nismo mogli zamisliti. Zoki pozna večino fantov, ostale tujce je spoznal v tem kratkem času, ne bo potrebno preveč časa za njegovo vključitev moštvo.”
Njegovo prilagajanje na novo moštvo so brez dvoma močno olajšali številni poznani obrazi, s katerimi si že leta deli tudi garderobo v slovenski reprezentanci. Prav tako je tudi na delu v tujini ves čas spremljal Krko in Olimpijo, je razkril v pogovoru z novinarji.
Olimpija želja že pred 12 leti
Zadnji teden zaradi razsajanja koronavirusa treningi niso potekali po normalnem urniku, kar je vendarle nekoliko otežilo spoznavanje sistema Jurice Golemca. Igralci so večinoma delali individualno, tisti v karanteni preko Zooma.
A sredina tekma z Gran Canario v EuroCupu in s tem Dragićev debi v dresu Cedevite Olimpije ni pod vprašajem. Kaj lahko od njega pričakujejo navijači? “To, kar poznate in mislim, da ni slabo. Boril se bom in poskusil pomagati tej ekipi kolikor se bo dalo. Ekipa je bila že sestavljena, poskusil se bom čim hitreje vklopiti. Da bomo nizali zmage, prišli med najboljše štiri v ABA ligi in med osem v EuroCupu.”
Pred 12 leti, ko je Zoran prerastel Slovan in iskal večji izziv v karieri, je imel na mizi tako ponudbi Olimpije kot Krke. Za Novomeščane se je odločil, ker je ocenil, da bo kot mlajši košarkar tam dobil več priložnosti za igro.
“Vsekakor je bila Olimpija enkrat želja. Spomnim se, da sem v Tivoliju gledal tekme, ko je moj brat tam igral z Markom Miličem v Evroligi. Imel sem željo in tudi ponudbo, da se pridružim takrat, ko je bil trener Jure Zdovc (smeh, op.a.). Odločil sem se za Krko, ker se mi je to za mladega igralca zdela bolj smiselna odločitev. Tukaj je bila Evroliga in starejši igralci, ne vem, koliko bi igral. Potem je kariera šla svojo pot, nisem razmišljal o vračanju domov. Tudi zdaj sem bil del Žalgirisa, a zgodilo se je, kar se je. Zdaj sem vesel, da sem del Cedevite Olimpije,” je zaključil Zoran, ki torej odpira novo poglavje svoje kariere.
Bogate izkušnje iz Evrolige
Dragić v Ljubljano prinaša ogromno izkušenj. Dobro leto je preživel tudi v ligi NBA, kjer je bil član Phoenix Suns in Miami Heat. V Evroligi je za šest različnih klubov vpisal 152 evroligaških nastopov.
V najboljšem evropskem klubskem tekmovanju je od leta 2012 do 2014 nastopal za Unicajo Malago, po vrnitvi iz ZDA je v sezoni 2015/16 nosil dres Himkija, sezono pozneje še Armanija iz Milana, nato Anadolu Efesa, od leta 2019 do 2021 pa je branil barve Baskonie.
Pred selitvijo v Ljubljano je torej sledila še dvomesečna izkušnja v Žalgirisu iz Kaunasa, kjer je na klopi slovenski trener Jure Zdovc.
Zoran Dragić o litovski izkušnji:
“Žal je bila tam težava v tem, da ne vem, kaj so oni želeli. Začel sem normalno, bil v vzponu, a na koncu nisem bil del sistema. To sem videl in se odzval, nisem želel ostati na klopi, kjer bi bil le številka.
Težava je bila, da ni bilo iskrenosti. Če te nekdo želi in te podpiše, te tudi daje v igro. Ne vem, zakaj mene ni. Nekako sem dojel, da mi ne zaupa. Ne morem igrati za trenerja, ki mi ne zaupa, noben igralec ne more tako igrati. Na žalost smo se morali raziti. Ne bom jaz trpel, moj ego, da mi bo padala samozavest, ker sem tam le številka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje