Na Dunaju našel Balkan in selektorjev naslov

Košarka 9. Nov 20255:00 1 komentar
Gregor Glas: znova na reprezentančnem pragu? Foto: Aleš Fevžer

Gregor Glas je po neposrečeni epizodi v Cedeviti Olimpiji, strelskem ohlajanju in vzporednem odklonu od reprezentančne poti na začetku nove sezone znova zadihal s košarkarskimi pljuči. Z avstrijskim klubom BC Vienna bo danes gostoval v Stožicah, še pred tem pa si je vzel čas tudi za Sportklub.

Že ko je v uvodnem krogu lige ABA ob dunajskem gostovanju Ilirije zadel pet trojk in skupno vknjižil 27 točk, je bilo mogoče slutiti, da je BC Vienna zanj prava rešitev. Morda tudi rešitev kariere ali vsaj vrnitev na stara pota. Gregor Glas se je namreč v minuli sezoni znašel v začaranem krogu strogo odmerjene minutaže, načete samozavesti in skromnih predstav. Zdi se, da je bila selitev v avstrijsko prestolnico, ki je se z novo sezono postavila na zemljevid lige ABA, za 24-letnega strelsko usmerjenega branilca korak nazaj – za dva naprej.

V Stožice, kjer se bo ob nocoj 19.30 soočil s Cedevito Olimpijo, prihaja kot MVP prvega meseca lige ABA Ne skriva, da ga žene tudi motiv dokazovanja proti nekdanjim delodajalcem. Dodaten motiv pa bo bržčas tudi igra pred očmi trenerja Zvezdana Mitrovića, ki ga je v dobršnem delu minule sezone prikoval na klop in večkrat tudi javno kritiziral.

Njegova predstava pa bo zanimiva tudi v luči prihajajoče reprezentančne akcije. Zdi se, da je z dobrimi igrami in zavidljivim povprečjem (19 točk, 4,8 skoka, 2,8 asistence in 1,3 pridobljene žoge) Glas že “našel” naslov selektorja Aleksandra Sekulića, na katerega se je oddal resno kandidaturo. “O tem ne odločam jaz,” je glede izbrane vrste zadržan nekdanji član Krškega, Brežic, Primorske, Dynamica, Partizana, Mornarja in Olimpije.

Foto: BC Vienna

Intervju: Gregor Glas

Po sezoni s skromno vlogo se verjetno ni bilo preprosto podati na košarkarsko tržnico.

Bil sem malce na trnih. Tega ne skrivam. Vseeno sem vseskozi verjel, da se bo zame našla prava rešitev, da bom dobil vabilo iz ustreznega okolja. Danes sem seveda vesel, da se je razpletlo, kot se je. Dunajska ponudba je bila konkretna. V prvi vrsti so mi obljubili priložnost. Bil sem v položaju, ko sem prav to potreboval. Zdaj skušam vsako tekmo maksimalno izkoristiti.

Priložnost verjetno ni bila trajna in neomajna. Vi ste jo izkoristili, za kar ste bili nagrajeni tudi s priznanjem za najkoristnejšega košarkarja meseca oktobra.

Bil sem zelo osredotočen na to, da bom v sezono vstopil kar se da dobro pripravljen. Maksimalno sem izkoristil prosto poletje. Garal sem, saj sem vedel, da je dobra pripravljenost pravi temelj za moj preboj. V sezono sem vstopil samozavestno. Z igrami sem lahko zadovoljen. Skeli pa me spoznanje, da bi lahko imeli v ligi ABA na svojem račun še kakšno zmago več.

A dejstvo je, da Avstrija ni tradicionalno ali klasično košarkarsko okolje. Ste zaradi tega čutili kaj negotovosti ali pa je bil motiv igranja v ligi ABA dovolj močan argument?

Dejstvo je, da je bila liga ABA velik magnet. Tudi nad Dunajem se nikakor ne morem pritoževati. Tukaj se počutim res prijetno. Živim v umirjenem predelu, ki je blizu dvorane, od središča mesta pa oddaljen 15 minut vožnje s tramvajem. Moj sosed je soigralec Lovre Runjić, s katerim se pogosto družim. Seveda sem vesel tudi obiskov žene in skupnih sprehodov s psom. Sicer pa ne gre za klasično avstrijsko zgodbo. Klub je namreč v rokah bratov Stazić. Prijateljem rad rečem, da v klubu govorimo predvsem balkanske jezike.

“Do Ljubljančanov ne gojim zamer,” pravi Glas. Foto: Aleš Fevžer

Kakšen pa je dunajski košarkarski utrip?

Trudimo se spremeniti košarkarsko kulturo. Po nemškem vzoru. Tam se košarkarska strast čuti tudi v nižjih košarkarskih ligah. Igramo v dokaj majhni dvorani, ki je hitro solidno napolnjena, zato igramo v prijetnem vzdušju. Stežka govorim o tem, da prebujamo košarkarski Dunaj. Se pa veselim domače tekme s Crveno zvezdo, ki jo bomo odigrali v večji dunajski dvorani. Lahko pričakujemo polne tribune, ne bom pa ugibal o tem, v kolikšni meri bodo rdeče-bele.

V prvih petih krogih lige ABA ste premagali ljubljansko Ilirijo. Zdaj vas čaka gostovanje v Ljubljani, in sicer pri Cedeviti Olimpiji. Motiv verjeto ne bo sporen?

Motiv bo prav gotovo malce večji. Želja vsakega košarkarja je, da se proti nekdanji ekipi predstavi v svetli luči. Prihajam pa kot član ekipe, zato bi me najbolj razveselila zmaga. Pot do slednje bo vse prej kot lahka.

Zdi se, da ima Olimpija dobro izdelan sistem, smiselno zapolnjena igralna mesta in predvsem jasno igralno idejo. Vaša ocena?

Prav sistemsko urejena igra v zgodnji fazi sezone me je kar malce presenetila. Ekipa je namreč močno spremenjena. Igra je tekoča, tudi lepa na pogled. Ponavljam, ne bo nam lahko.

Foto: BC Vienna

Ne moremo mimo minule sezone, ko ste se znašli v nemilosti sistema trenerja Zvezdana Mitrovića. Kakšen je vaš današnji pogled na ljubljansko epizodo?

S tem se sicer ne želim več obremenjevati. Dejal pa bi, da prave priložnosti nisem dobil. Dejavnikov je verjetno več. Očitno nisem spadal v trenerjev sistem. Ni mi bil pripravljen nameniti svobode in vloge, ki mi najbolj ustreza. Posledično tudi ekipi nisem mogel pomagati na želeni način. Naj izpostavim, da ne gojim nobenih zamer, pa čeprav menim, da bi se zgodba lahko odvila v drugačno smer. Vsak ima pač svojo pot.

Kdaj vam je postalo jasno, da to ne bo “vaša sezona”?

Že na samem začetku sem uvidel, da nisem v prvem planu. Na mojem igralnem položaju sta bila namreč v prednosti Bryton Lemar in Jaka Blažič. Vedel sem, da zame ne bo prave igralne stabilnosti. Skozi trening si je težko izboriti mesto. Predvsem ob tako kakovostnih in  izkušenih košarkarjih. Vseeno sem bil osredotočen in delovno naravnan. Skušal sem izkoristiti sleherno priložnost. Ostajal sem pozitivno naravnan.

Govorila sva o preteklosti in sedanjosti. Kaj pa prihodnost? Kako daleč seže vaš klubski pogled?

Skušam živeti v sedanjosti, a ob jasnem zavedanju, da je BC Vienna dobra priložnost za moj razvoj. Trenutno je vsaka tekma zame poglavje zase. Verjamem, da se iz tega lahko rodijo dobre stvari.

Slovenska reprezentanca. Vas lahko ob koncu meseca pričakujemo na zboru ob začetku priprav na svetovno prvenstvo 2027?

Če me bo selektor povabil, me lahko pričakujete.

Ste z njim o tem že govorili?

Ne.

Kakšna pa je bila vaša poletna zgodba? Ste sami namignili, da ne želite biti del reprezentančne akcije, ali pa je bila to posledica neugodnega klubskega statusa?

Ne vem, ali je selektor računal name. Že pred tem se agentu dejal, da se želim posvetiti lastni pripravi. Ne vem, če je ta informacija prišla do KZS. Ocenjujem, da sem to poletje resnično potreboval. Nisem več najmlajši. Zame je to morda kar prelomna sezona. Vsekakor pa iskreno želim znova obleči tudi dres slovenske reprezentance.

Del izbrane vrste ste bili tudi na svetovnem prvenstvu 2023, a tedaj z zelo skromno vlogo. Jasno je, da med turnirjem ni časa za prave treninge in vzdrževanje ritma košarkarjev, ki niso v rotaciji. Je bila za vas to pozneje velika težava?

Orisanega položaja se ljudje, ki niso v tesnem stiku s košarko, niti ne zavedajo. Ni lahko biti enajsti ali dvanajsti košarkar. To vpliva na naslednjo sezono. A sem tudi realen. Redke ekipe imajo 12 enakovrednih košarkarjev. Vselej se najde kakšen košarkar, ki je pogosteje prikovan na klop. Vseeno je igranje za reprezentanco velika čast. Zato sem bil hvaležen za izkazano priložnost, pa čeprav sem pozneje nosil posledice. 

Ob tokratnem vpoklicu bi verjetno gojili drugačna pričakovanja.

O tem bo sodil selektor. Jaz bi seveda želel pomagati v večji meri. Menim, da bi si to tudi zaslužil. Ponavljam, nisem pa tisti, ki odloča.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje