Na kakšno pomoč bo lahko računal Luka Dončić?

Luka Dončić in Aleksander Sekulić. Foto: Aleš Fevžer

Medtem ko se počasi zaključuje košarkarska sezona 2024/25, smo pod drobnogled vzeli kandidate za poletno akcijo slovenske reprezentance. Letošnji vrhunec je evropsko prvenstvo, kjer naj bi zaigral tudi Luka Dončić. Na kakšno pomoč bo lahko računal in v kakšni formi so košarkarji, med katerimi bo izbiral selektor Aleksander Sekulić?

Z vidika individualnih predstav posameznikov je bilo minulo leto za Slovence polno vzponov in padcev. Luka Dončić se je spopadal s prvo daljšo odsotnostjo v karieri in bil naposled še udeležen v senzacionalno menjavo, a tako zdrav, kot se zdi trenutno, ni bil že nekaj let. Igra bo znova grajena okoli njega, z njim pa se začnejo in končajo vsi najvišji cilji letošnje reprezentance.

Na podlagi lanske poletne reprezentančne akcije in kvalifikacij za letošnji EuroBasket smo v pregled vključili 16 najresnejših kandidatov za odhod na EP 2025. Na širšem spisku selektorja Aleksandra Sekulića je sicer pričakovati še kakšno ime več.

Zaskrbljujoče staranje jedra moštva

Dejstvo je, da so ključni člani izbrane vrste že v zelo zrelih košarkarskih letih, medtem ko iz ozadja še vedno manjka naraven pritisk mlajših, ki bi jih izpodrinil. Prišli smo celo do točke, ko nekateri že napovedujejo slovo od slovenskega dresa, v zadnjih mesecih sta to namignila tako Edo Murić kot Jaka Blažič, zadnje desetletje nezamenljiva v slovenskem taboru. Štejeta 33 oz. 34 let.

Potem sta na položaju branilca ključna še dva 30-letnika. Klemen Prepelič (32) se je odlično znašel v Dubaju, kjer v povprečju beleži 10,7 točke in 4,8 asistence na dvoboj. Aleksej Nikolić (30) pa je prvi organizator Cedevite Olimpije in na tekmo vpiše 10,2 točki ter 3,7 asistence.

Omenimo lahko še dve krili, za katerima sta dobri sezoni, a prav tako štejeta že vsaj 30 let. Gregor Hrovat (30) ima najboljše strelsko leto v karieri in za francoski Dijon v povprečju vpiše 13,4 točke na tekmo. Zoran Dragić pa je pri 35 letih letos vidno prispeval v Bilbau, s katerim je osvojil Fibin evropski pokal.

Mlajši del jedra na udaru poškodb

Žal je za nami sezona, ki jo je slovenska košarka sklenila brez predstavnika v evroligi. Organizator igre Žiga Samar je sprva še skrbel za drobtinice slovenskih minut na največjem klubskem evropskem odru, a bil nato posojen v špansko Gran Canario. Josh Nebo pa je naturaliziran košarkar in ga neposredno za zastopanje slovenskih barv vendarle ne moremo šteti, a po seriji poškodb se tudi on letos ni naigral. V vseh tekmovanjih je vpisal le devet nastopov, njegov nastop na EP pa visi v zraku.

Nedolgo nazaj se je zdelo, da bo Samar v reprezentanci prevzemal vse večjo vlogo, a mu je večji del sezone 2023/24 nagajala poškodba Ahilove tetive, letos pa se za zdaj še ni vrnil na raven, ki jo je v preteklosti že kazal.

Sekulića lahko skrbijo tudi težave Vlatka Čančarja, ki je zaradi težje poškodbe kolena izpustil celotno lansko sezono, medtem ko je letos v ligi NBA prav tako več mesecev preživel na stranskem tiru. Tudi po vrnitvi je obsedel na klopi in vsega skupaj v rednem delu in končnici vpisal vsega skupaj 158 minut igre.

Svetla točka v Nemčiji

Že omenjeni deseterici lahko po izjemni sezoni, ki tudi še ni končana, priključimo visoko letečega Luko Ščuko. Trenutno se 23-letni krilni košarkar z Braunschweigom meri v četrtfinalu nemške bundeslige, v kateri letos v povprečju vpisal 10,4 točke in 5,5 skoka. Nastopal pa je tudi v Evropi.

V reprezentanci je bil že ob zadnjih dveh oknih v kvalifikacijah za letošnje evropsko prvenstvo in dobro izkoristil minute.

Omeniti velja še dva mlajša člana Krke, Miho Cerkvenika in Tiborja Mirtiča, ki sta letos v zasedbi Dejana Jakare prejela pomembni vlogi, prav tako pa sta bila del slovenske izbrane vrste na poti do Poljske, kjer bo tudi začela letošnji turnir. 23-letni branilec je v ligi ABA v povprečju vpisal 11,9 točke, 22-letni krilni center pa 11,5 točke.

Iz slovenskih klubov je na širšem spisku pričakovati še dva – Roka Radovića in Marka Padjena.

Luknja pod obročem

Zaradi velike luknje, s katero se še vedno spopada Slovenija in naj bi jo v prvi peterki krpal Nebo, če bo le nared za letošnji EuroBasket, dodajamo še tri imena na položajih pod obročem. Ob tem dodajmo, da se trenutno zdi Žiga Dimec odpisan, saj se je pred meseci odločil za začasni umik iz slovenske reprezentance.

V Krki je tako kandidat še Robert Jurković, ki je februarja zaigral proti Izraelu in Ukrajini, ko je bila Slovenija sicer že uvrščena na turnir stare celine. V ligi ABA je letos prispeval 6,3 točke in 2,1 skoka na tekmo.

V Cedeviti Olimpiji pa najdemo še Bineta Prepeliča, ki si je z borbenostjo že izboril mesto na velikem tekmovanju in leta 2023 zaigral na svetovnem prvenstvu, a letos za zmaje ne igra redno. Podobno pa v Ljubljani velja za Žigo Daneua, ki je na zadnjih dveh oknih zaigral na vseh štirih tekmah Slovenije.

“Odpisani” študenti

Za konec dodajmo še tri imena, na katera Sekulić ne more računati, saj so se odločili kariere nadaljevati v ameriški univerzitetni ligi NCAA, ki urnika ne prilagaja za Fibina tekmovanja. UrbanKlavžar je s Florido letos postal prvi Slovenec, ki je osvojil naslov. JanVide in Saša Ciani pa zastopata barve univerz Loyola Marymount oz. Illinois Chicago.