Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Ali liga NBA res vpliva na loterijo, ki določa vrstni red za nabor v najmočnejše košarkarsko tekmovanje na svetu? Teorije zarot so ta teden dobile nov zagon, ko se je z 11. mesta ob le 1,8 odstotka možnosti na vrh povzpel Dallas. Se zgodovina ponavlja?
Že pred letošnjo sezono so bili številni prepričani, da loterija za nabor ni povsem naključna. Se skozi loterijo res nagrajuje tiste franšize, ki so na največje trge pomagale pripeljati največje zvezdnike? To se letos vodilnim možem lige NBA očita zaradi menjave Luke Dončića v Jezernike, po kateri je v žrebu slavil Dallas.
Poglejmo nekaj najbolj odmevnih primerov in preverimo statistično porazdelitev vseh dosedanjih loterij. Ali kakšna številka izstopa oziroma je bilo na dosedanjih žrebanjih karkoli nenavadnega, kar izstopa iz povprečja? Odgovor je pritrdilen.
V ligi NBA so loterijo za vrstni red nabora uvedli leta 1985. Prvih pet izvedb je potekalo na zelo preprost način. Na listke so napisali vse franšize, ki se niso uvrstile v končnico, in jih zaprli v kuverte ter postavili v boben. Prva izžrebana ekipa je izbirala prva in tako naprej. To je tudi pomenilo, da imajo vsa moštva v loteriji enake možnosti za prvi izbor.
Šele od leta 1990 dalje loterija poteka po trenutnem sistemu, ki franšizam s slabšim izkupičkom iz pravkar končanega rednega dela sezone pripisuje tudi večje možnosti za najvišji izbor. Odstotki so se skozi leta sicer nekoliko spreminjali. Zato smo v raziskavo v obzir vzeli 36 loterij od leta 1990 naprej.
Od leta 2019 imajo najslabša tri moštva enake možnosti za 1. izbor (14 %), s čimer so želeli omiliti namerno izgubljanje za povečevanje verjetnosti za zmago na loteriji. Izžreba pa se zgolj prve štiri izbore, vsi ostali nato sledijo glede na uvrstitev v rednem delu. To tudi pomeni, da tista ekipa, ki je redni del končala kot najslabša, ne more zdrsniti nižje od 5. mesta, kar se je denimo prav letos zgodilo franšizi Utah Jazz. Druga najslabša ne more nižje od 6. mesta – tudi ta primer smo videli letos in je “uspel” Washingtonu.
Kaj pravi statistika?
Korelacija med verjetnostjo pred žrebom in zmago na loteriji je zelo visoka, kar kaže, da sistem vendarle deluje, kot je bil tudi zamišljen in z najboljšim izborom nagrajuje predvsem najslabša moštva. Denimo kar 58 odstotkov (21 od 36) vseh prvih izborov so od leta 1990 osvojile franšize, ki so redni del sezone končale na zadnjih treh mestih.
Statistika kaže, da je najbolj nesrečna pozicija pred loterijo številka 4, saj še nobena ekipa s tega mesta ni skočila na vrh. Glede na pričakovano uspešnost bi v 36 letih pričakovali tri do štiri zmage, zato gre za nenavadno negativno odstopanje.
Zagotovo najbolj je zanimivo precejšnje odstopanje bližje dnu loterije. 9. mesto je v 36 letih v povprečju prinašalo 2,13-odstotno verjetnost za zmago na loteriji. Medtem ko je verjetnost pri 11. mestu še nižja – 1,65 odstotka. Statistično bi z 9. in 11. mesta v 36 letih skupaj pričakovali le 1,36 zmage, kar pomeni, da sta ti poziciji pričakovanja presegli za skoraj 300 odstotkov.
Ko seštejemo njuni povprečni možnosti, dobimo 3,78 odstotka skupne verjetnosti, da ena od teh dveh ekip zmaga v posameznem letu. Na tej podlagi je verjetnost, da skupaj zmagata vsaj petkrat v 36 letih, le 1 odstotek. To pomeni, da gre za dogodek, ki bi se ob popolnoma nevtralnem sistemu zgodil približno enkrat na sto simulacij, kar kaže na izstopajoče odstopanje od pričakovanega statističnega vedenja.
Ker je bilo loterij do danes le 36, gre vendarle še za razmeroma majhen vzorec, zato je statistična variabilnost še velika. Tako ne moremo z gotovostjo trditi, če gre za sistemski vzorec ali naključno variacijo. Vsekakor pa je podatek na robu dovoljenega naključja, kar naredi ta pojav statistično fascinanten in potencialno sumljiv.
Rdeča nit sumljivih zmagovalcev
Glede na odstotke možnosti bi lahko petim največjim anomalijam dodali še šesto, ko je leta 2011 Cleveland na vrh skočil z 8. mesta, sicer ne s svojim izborom, temveč pridobljenim v menjavi iz LA Clippers. V čem je bilo tisto leto posebno? LeBron James je pred sezono 2010/11 iz Clevelanda odšel v Miami, kar je seveda sprožilo govorice, da je liga NBA Clevelandu prvi izbor zagotovila kot neke vrste tolažilno nagrado. Izbrali so Kyrieja Irvinga.
Podobnih situacij je bilo še nekaj. Leta 2008 je bil na naboru supertalent iz Chicaga Derrick Rose. Biki so bili po odhodu Michaela Jordana v zatonu, eden večjih trgov v NBA pa je potreboval osvežitev. Le kdo bi bil boljši kandidat kot domači adut, okoli katerega bi lahko gradili prihodnost. Na vrh je Chicago skočil z 9. mesta z le 1,7 odstotka možnosti, torej še za desetino odstotka manj kot letos Dallas.
V še dve teoriji zarot, poleg jasno letošnje, je vpleten Los Angeles. Prvič leta 2012, ko je New Orleans po menjavi zvezdnika Chrisa Paula v Clipperse na naslednjem naboru prejel številko ena, s katero je izbral Anthonyja Davisa. Sicer ob 13,7 odstotka možnosti po zaslugi tretjega najslabšega izkupička zmag ne moremo trditi, da je bilo to zelo nepričakovano. Precej bolj je bilo leta 2019, ko se je ponovila zgodba ob menjavi Davisa v Lakerse. Znova so Pelikani skočili na 1. mesto (ob 6,0-odstotni verjetnosti) in izbrali Ziona Williamsona.
Letos torej znova skok na vrh z le 11. mesta, tokrat pa je bila nagrajena franšiza, ki je v mesto angelov poslala Luko Dončića. Le naključje ali je v ozadju nekaj več? Presodite sami.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!