Slovenski reprezentant in član Perspektive Ilirije Mark Padjen je v pogovoru za Sportklub povzel nedavno končano leto 2025 in se ozrl proti novim izzivom.

Zajc zaključil s turnejo, slovenski tabor se je pritožil

Smučarski skoki

19:30 7

Smučarski skoki

19:30 7

Potem ko je zaradi obnovljene poškodbe kolena manjkal na glavnini tekem prvega dela sezone, se je 19-letni Mark Padjen decembra le vrnil pod koše. Predvsem na tekmah z Budućnostjo in Cedevito Olimpijo je pokazal del razkošnega talenta, leto pa zaključil s pomembno zmago Ilirije proti Vienni. S tem se je poslovil od leta, v katerem je po eni strani potrdil individualni preboj, osvojil zgodovinski bron na svetovnem prvenstvu U-19, debitiral na članskem EuroBasketu in uspešno maturiral, po drugi strani pa se soočal tudi z manj prijetnimi odseki športne poti, od poškodb do iskanja pravega mesta v ekipi. Mladenič iz Kosez in otrok ljubljanske Ilirije, ki nase opozarja z igralno drznostjo in žilico za preigravanje, prodore in mete z razdalje ter s prefinjenim občutkom za gibanje soigralcev in podaje, bi lahko že poleti odšel v tujino, a se je odločil za bržčas zadnje tivolsko poglavje.

Intervju: Mark Padjen

Kakšna je bila razlika med Markom Padjenom v letu 2024 in 2025?
V prvi vrsti upam, da sem vsaj deloma dozorel. Vsekakor pa sem si povsem nehote pustil še veliko prostora za napredek. In to je tudi misel, ki me žene v novo leto. Dozorevam kot oseba, dozorevam kot košarkar. Kot takšen se zavedam, kako pomembne so v življenju in košarki podrobnosti, ki delajo razlike. Želim poslušati, se pustiti voditi, a obenem ohranjati svoj jaz. No, me je pa leto 2025 naučilo tudi, kako pomembno je biti zdrav.

Prav pred novim letom ste se vrnili po drugi poškodbi.
Znova sem začutil košarko. Znova sem bil del ekipe. Začutil sem igrišče in soigralce. Žal sem v preteklem letu prevečkrat tekmo spremljal z roba parketa. Takrat mi je najtežje. Ko želiš pomagati, pa ne moreš. Zato me res veseli, da sem končno povsem rehabilitiran.

Sta bili poškodbi kolena povezani?
Da. Ko sem se vrnil, sem odigral le dve tekmi, nato pa je na treningu prišlo do obnovitve poškodbe. Posledično je bil rehabilitacijski čas toliko daljši. Zdaj so vse preiskave potrdile, da sem povsem okreval.

Prvo poškodbo ste staknili med EuroBasketom 2025. Verjetno je zaradi tega spomin na prvo veliko člansko reprezentančno tekmovanje grenak.

Ko razmišljam o poletni reprezentančni akciji, me prevevajo mešani občutki. Seveda sem bil ponosen, da sem bil del ekipe. Žal pa se je končalo drugače, kot sem upal. Pa pri tem ne mislim le na poškodbo. Seveda me je bolelo. A bolelo me je eno popoldne. Veliko bolj je bil zame četrtfinalni poraz proti Nemčiji. Še danes mi ni lahko. Čutil sem prepričanje celotne ekipe. Verjeli smo, da lahko premagamo svetovne prvake. Bili smo blizu, večji del tekme. Na koncu so odločale malenkosti. Težko opišem vzdušje, ki je vladalo v garderobi po porazu. Tega ne želim več doživeti.

Leto 2026 prinaša nove reprezentančne izzive. Deloma na članski ravni, obenem pa se vam v domačem Tivoliju z evropskim prvenstvom do 20 let obeta lepa priložnost za dokončno slovo od mlajših selekcij.
O igranju za reprezentanco ne odločam jaz. Lahko rečem le, da se bom vedno, če bo le v moji moči, odzval vabilu. Vem pa, kaj je moja naloga. Moram napredovati, odpraviti nihanja in postati še bolj zrel košarkar.

V slovenski košarki se veliko vrti okrog Luke Dončića. Na klubskih in reprezentančnih treningih ste ga dodobra spoznali. Gledate nanj z drugačnimi očmi?

Že če gledamo njegovo letošnjo sezono v ligi NBA, je težko kaj dodati. Je kandidat za najkoristnejšega košarkarja. Z nekaj sreče bo tudi postal MVP. Je izvenserijski košarkar. Trenirati z njim in videti, kako igra, je privilegij. Težko opišem.

Vrniva se na klubsko raven. Perspektiva Ilirija je koledarsko leto zaključila s pomembnim dunajskim skalpom. Pravi zagon za leto 2026?
Vedeli smo, kako pomembna tekma nas čaka. V skladu s tem smo se tudi pripravljali na dunajski izziv. Ključno pa je, da smo nato dogovore večinoma uspešno izpeljali tudi na parketu. Skušali smo slediti navodilom štaba. Brez napak žal ni šlo. Večkrat smo zanihali. Vsekakor pa si ne moremo očitati pristopa. Pripravljeni smo bili na boj, na »pretep«. Borili smo se za vsako žogo. Da, zmaga proti ekipi, ki je neposredni tekmec v boju za obstanek, šteje dvojno. A na tej lovoriki zagotovo ne bomo zaspali.

Trener Stipe Modrić vas je po tekmi javno pohvalil. Ob tem velja dodati, da je na vašo nadarjenost opozoril že pred leti ter vam tudi prvi ponudil pravo priložnost. Kako pomembna je njegova roka za vaš razvoj?

Najlepša in po svoje najlažje je takrat, ko igraš dobro, ekipa pa zmaguje. A znam ceniti tudi drugačne trenutke, denimo po kakšni slabi tekmi. Roko na srce, tudi proti Vienni nisem igral dobro. Na individualni ravni se res nisem izkazal. To je tekma, na katero bi najraje pozabil. Po koncu me je Stipe potegnil na stran in namenil nekaj spodbudnih besed. Takšni trenutki so zame pomembni. Krije mi hrbet, me usmerja … Za mladega košarkarja je to največ, kar lahko dobi. Mnogi moji vrstniki igrajo v klubih, kjer se v boju za rezultat ob prvi napaki selijo na klop. Tudi Ilirija ima visoke rezultatske cilje in igra na visoki ravni. Vseeno mi trener zaupa. To je velik privilegij.

Je bil tudi jeziček na tehtnici ob poletnem razmišljanju o prihodnosti?
Prav gotovo je bil eden od razlogov, da sem ostal. Poleg tega je Ilirija moj klub. Tukaj sem odraščal in se prebil na člansko raven. To je sovpadalo tudi s klubskim uspehom. Prebili smo se v ligo ABA. Želel sem izkusiti igranje na tej ravni. V Tivoliju! Obenem nisem želel oditi kot nehvaležen košarkar. Ni mi žal, da sem ostal.

Zdi se, da gre za poslovilno leto.
Sezona je še v zgodnji fazi. O tem me lahko povprašate junija.

Ni skrivnost, da ste na radarju več ameriških univerz, kjer se vam ob študijskih in kariernih priložnostih obeta tudi lep zaslužek. Bo to naslednji korak?
Ponavljam, z glavo sem pri tekoči sezoni, pri Perspektivi Iliriji. Čaka nas še veliko tekem. Vsaka je pomembna. Če bi ob tem razmišljal o tem, kje bom igral prihodnje leto, sebi in svoji ekipi zagotovo ne bi koristil. Imam agenta, zaupnike in starše. Naj oni razmišljajo o tem. Ko bo prišel čas za odločitev, se bomo pogovorili. Zdaj imam glavo povsem pri klubski sezoni.

Ilka Štuhec: To je moje življenje, a na koncu je samo posel

Alpsko smučanje

10:30 3

Alpsko smučanje

10:30 3