Aleksej Nikolić se je nekaj tednov pred koncem klubske sezone za Sportklub oglasil iz Francije in spregovoril o svojem najboljšem letu košarke v profesionalni karieri. Po Elanu Chalonu je pripravljen na višjo stopničko, debelo je podčrtana tudi naslednja reprezentančna akcija.
Da je pred njim dobra sezona, je dal slovenski organizator igre slutiti že na lanskem svetovnem prvenstvu. Z dobrimi predstavami si je pridobil veliko zaupanje selektorja Aleksandra Sekulića in bil za Luko Dončićem celo košarkar z drugo najvišjo minutažo v izbrani vrsti Slovenije. Turnir je sklenil s povprečjem 8,3 točke in 3,1 asistence, za tri točke pa je metal s kar 43,8 odstotki.
Potem ko je v zadnjih dveh sezonah precej menjaval klubske barve, je v francoskem Elan Chalonu našel klub, kjer mu je bila ponujena vodilna vloga. Korist je obojestranska. Glavni cilj – obstanek v elitni ligi francoske košarke – je bil izpolnjen že več krogov pred koncem. Aleksej Nikolić pa si je z dobrimi individualnimi igrami širom Evrope zagotovo našel nove snubce. Ne skriva namreč, da si želi v prihodnji sezoni kakšno stopničko višje, zato je v Franciji podpisal zgolj za eno leto.
Trenutno je s 5,4 asistence na tekmo celo četrti podajalec lige LNB Élite, sicer pa v 28,4 minute igre v povprečju vpiše še 13 točk, ob odličnem odstotku (40 %) zadene 2,6 trojke in pobere tri odbite žoge. “Vse je v najlepšem redu. Zdravje je super. Imamo še nekaj dni in bo konec sezone. Cilj je bil obstanek, to smo si zagotovili. Vse gre po načrtu,” se je z vzhodnega dela Francije oglasil Nikolić.
To je sicer njegov drugi stik s francosko košarko, ki je zadnja leta v strmem vzponu. V sezoni 2020/21 je nosil dres kluba Gravelines-Dunkerque. V intervjuju za Sportklub je spregovoril o košarki v Franciji, evrofiji pred olimpijskimi igrami, spremljanju lige NBA in o slovenski reprezentanci, katere standarden član je že vrsto let tudi Aleksej.
Intervju z Aleksejem Nikolićem
Letošnja sezona je ena vaših najboljših, če ne najboljša, ko je govora o individualnih predstavah. Se strinjate?
Da, zagotovo. Namen te sezone je bil, da se v popolnosti razigram. Šel sem v sredino, ki se je vrnila nazaj v prvo ligo. Videli smo priložnost, da bi lahko imel tukaj prostor, kjer bi igral s precej svobode. Mislim, da mi je to dobro in predvsem konstantno uspevalo skozi vso sezono.
Korist za vse, torej?
Poznali so moj pogled na situacijo, kakšne so moje želje. Našli smo se na pol poti. Kar so od mene pričakovali, so dobili in mi to tudi večkrat povedali. Lahko sem zadovoljen. Ko se obrnem na sezono, lahko rečem, da sem zdaj boljši igralec, kot sem bil na začetku. To največ šteje, če gledamo z individualnega vidika. Obojni smo zadovoljni.
Na Japonskem in Filipinih ste morda v reprezentanci prikazali najboljše predstave do zdaj. Je bila to že naznanitev dobre sezone?
Zagotovo je bil to dodaten zagon. V reprezentanci sem našel svoje mesto. Poskušal sem delati tisto, kar znam najbolje. Skozi priprave sem dobil zaupanje selektorja in soigralcev. Ko se čuti to zaupajne, je vse lažje. To gre eno z drugim skupaj. Ta ritem iz reprezentance sem poskušal prenesti tudi v klub. To sem maksimalno izkoristil. Gre sicer za dve različni ekipi in okolji, zato lahko pride do različnih situacij, a večkrat pravim, da je najbolj pomembno, da se osredotočaš nase in na stvari, na katere imaš vpliv. Zdaj moram nadaljevati, ne smem se ustaviti.
Kakšne je prihodnost, ima klub še možnost podaljšanja?
V klubu so imeli idejo, da bi nadaljevali s sodelovanjem, a so že na začetku vedeli, da želim po tej sezoni stopničko višje. To je načrt, konkretnih ponudb trenutno še ni, ker je šele začetek maja. Sicer pa šele, ko se začnejo končnice, pričnejo klubi s sestavljenjem ekipe za prihodnjo sezono.
V Franciji je že nekaj let tudi Gregor Hrovat, ki je večkrat govoril o zahtevnosti lige, ki je v vzponu, zelo fizična in talente redno pošilja tudi v ligo NBA. Vaša izkušnja? Očitno tam nekaj delajo prav?
Zagotovo. Občutek je, tudi po pogovoru z domačimi igralci, da je bila letos liga še težja, saj izpadejo kar tri ekipe. Zato je bilo letos več talenta, saj so si vsi želeli zagotoviti obstanek. Liga je v vzponu, veliko je mladih igralcev s precejšnjim potencialom, predvsem s fizičnega vidika. Paris je osvojil EuroCup. Monaco ima izvrstno ekipo. Bourg je bil v finalu EuroCupa. Tukaj je še evroligaš ASVEL. Pa potem ostali, kot Nanterre, Le Mans, Strasbourg … Vse te ekipe so igrale evropska tekmovanja, mislim da jih je bilo kar devet. Liga je predvsem fizično zahtevna, ker morda le za NBA zaostaja po fizičnih predispozicijah in je v Evropi najbolj atletsko razvita.
Se že kaj čuti evforijo zaradi olimpijskih iger?
Ja, ja, ja! Recimo Levallois, ki je bil lani v finalu, bo letos izpadel. Imajo enega igralca, ki je v reprezentanci 3×3 (3 na 3). Po naši tekmi, pet kol pred koncem, je zveza klicala v klub, če jih lahko zapusti in začne priprave na olimpijske igre. In je odšel. Vse je podrejeno temu, da na olimpijske igre pridejo maksimalno pripravljeni.
Kako pa so sprejeli odločitev Joela Embiida, ki je kot Kamerunec sprva sprejel francoski potni list, a ga zdaj zamenjal za ameriškega? Bo v Parizu sovražnik številka 1?
Zagotovo jih bo slišal od Francozov. So razočarani, pravijo, ‘saj on ni Američan.’ Niso pa res zelo razočarani, je učinek Victorja Wembanyame tako zajel Francijo, da to niti ni dobilo toliko medijske pozornosti.
Wembanyama pa je tudi čudak svoje vrste …
Ja. Se pogovarjam s soigralci, da je bilo noro. Tudi kjerkoli je gostoval, so tam prodajali njegove drese. Že kot novinec je najboljši bloker lige NBA. Mislim, da je on generacijski talent in bomo od njega še veliko videli in v tem uživali. Spremenil bo košarko, kot jo je Nikola Jokić.
Še en Evropejec.
Tako, hvala bogu. Naj se vidi, da Evropa zna igrati. Pa saj smo to vedeli in ni sporno.
Mislite, da zelo boli Američane, da se nadaljuje evropska prevlada? Najprej Giannis Antetokounmpo, pa potem Nikola Jokić, v prihodnje pa še Luka Dončić in Victor Wembanyama.
Upam, da bo imel Luka res MVP sezono. Ima jo že letos. Tukaj so on, Shai Gilgeous-Alexander in Jokić. Komurkoli bi dal nagrado, bi bilo zasluženo. Nehvaležna odločitev. Tudi Embiidu so jo dali, pa bi jo moral realno lani dobiti Jokić. Verjetno jim gre malce v nos, Američani so vendarle ponosen narod, košarka tudi od tam izhaja.
Mislite, da je ta prevlada Evrope dodatno vplivala na sestavo letošnje zasedbe reprezentance. V ZDA jim pravijo “The Avengers”. Pridejo vsi starejši največji zvezdniki. Ciljajo na zlato, sanjajo, da bodo kot sanjsko moštvo iz 90. let vse visoko premagovali.
Za 40 točk, ja. Omenil sem, da so zelo ponosni. Vse te situacije, od MVP, do tega, da so Nemci svetovni prvaki in v finalu igrali s Srbi, zagotovo malce vplivajo. So pa sicer na olimpijske igre vedno poslali najboljše igralce. Ne bi rekel, da je presenetljivo, saj na svetovna prvenstva niso prihajali z najboljšo zasedbo. Olimpijada njim pomeni vse.
Kot pravite, so ponosni, a zdaj so dali Embiidu potni list in ga vzeli naturaliziranega igralca.
Zakaj pa ne vzeti nekoga, ki je dominanten v ligi NBA in ga dodati v ekipo. Verjetno se niso branili tega in preveč razmišljali. Se pa strinjam, da bi vseeno lahko s ‘svojimi’ igrali, ampak, če ga lahko vzamejo, zakaj pa ne.
Verjamem, da spremljate Luko v končnici.
Spremljam, itak. Včasih pogledam posnetek, drugič vrhunce. Luka je bil na peti tekmi spet tisti pravi, ko napada in razigrava, kar počne že vso sezono. Imel je težave s kolenom, mislim, da je bil celo malce bolan, a kot je sam rekel, ni izgovorov, sploh pa v končnici. Kar najbolj veseli mene in verjetno predvsem njih, je obramba, ki je tista, ki je manjkala Dallasu. Ta menjava za PJ Washingtona in Daniela Gafforda je prinesla dodano vrednost. Zanimivo bo. Sledi OKC, bomo videli, kako bo šlo naprej. Luka mora biti tisti pravi, Kyrie Irving je bil Kyrie Irving skozi celotno serijo. Samo, da ta obramba zdrži in se lahko zgodi marsikaj.
Lahko gredo tudi do konca?
Z malce sreče, zagotovo. Kar je najbolj pomembno v vsaki končnici je, da so zdravi. Tista ekipa, ki je bila zdrava in uspela ohraniti vso ekipo skozi celotno končnico v kontinuiteti, brez prevelikih odsotnosti, je na koncu slavila. Se mi zdi, da se dvigujejo s tekme do tekme. Verjamem, da se lahko zgodi marsikaj.
Verjetno nestrpno pričakujete tudi kvalifikacije za olimpijske igre. Zahteven boj vas časa v Pireju.
Seveda. Na papirju najtežji turnir. Hrvati so v manjšem vzponu. Tudi Nova Zelandija ni slaba. Na drugi strani Grki in Dominikanska republika. Egipt je edini avtsajder. Grki bodo doma zelo neugodni. Prvo kar je, moramo priti na priprave vsi zdravi, da se zberemo v celoti in dobro odigrati pripravljalne tekme. Napreduje zgolj eden, odloča vedno ena tekma, pomembna bo dnevna forma in pa tudi zdravstveni bilten.
Dodatna težava pa je Dončićeva igra v končnici. Dlje bo igral, manj je možnosti za njegov prihod.
Normalno, veliko se zahteva od njega. To je dvorezen meč. Vedno se nanj tako osredotočamo, a tudi ostali moramo biti še večja dodana vrednost, da ga v času, ko je utrujen, povlečemo naprej. V kakršnem koli stanju bo, ga moramo sprejeti. Tu ni dileme. Ne sme pa biti vse na njem.
Kako pa ste pospremili govorice, da naj bi Slovenija iskala novega naturaliziranega košarkarja, ki bi zamenjal Mika Tobeyja? Omenjalo se je celo Daniela Gafforda.
Ne vem, nekaj sem slišal, a se nismo dosti pogovarjali. To so odločitve zveze in trenerja. Kar lahko rečem je, da kdorkoli bo na spisku, upam, da bo zdrav in se bomo v miru pripravili. Če bo Tobey ali kdo drug, to res ne vem.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!