Aleš Pipan je pretekli teden še petič v svoji karieri sedel na klop Zlatoroga. A tokrat ga v Laškem čaka drugačno delo. Boj za preživetje, boj za obstanek.

“Čaka nas še veliko dela,” je po prvi tekmi na klopi Zlatoroga dejal Aleš Pipan, ki je moral v nedeljo v Tivoliju priznati premoč nekdanjemu ”varovancu” Saši Dončiću, zdaj trenerju Nutrispoint Ilirije.

“Skupaj smo bili premalo časa, da bi že prva tekma prinesla večje zasuke. Ekipa je mlada in neizkušena. Vseeno sem videl nekaj dobrih stvari. A bili smo blizu. Da pa bi zmagali, bi morali omejiti število izgubljenih žog in napadalnih napak,” je nadaljeval Pipan.

Prvič je taktirko Zlatoroga, tedaj še Pivovarne Laško, prevzel pred 24 leti. Skupno je to že njegov peti mandat v Treh lilijah. A obdobja so se med seboj močno razlikovala. Laščani so namreč vrsto let igrali v Evropi, tudi v Evroligi. Leta 2004 so osvojili slovenski pokal. Bili so večkratni finalisti in dolgoletni člani jadranske druščine. Bili so prava savinjska valilnica talentov z zglednim zaledjem.

Danes je slika drugačna. Zlatorog je bleda senca nekdanjega Evroligaša. Še več, po desetih tekmah v slovenskem prvenstvu z vsega eno zmago zaseda zadnje mesto. “Situacija ni rožnata. Prvi cilj je, da se izognemo zadnjemu mestu. Nato pa moramo nadaljevati z delom, tudi z mislijo, da znova postavimo boljše temelje,” pravi Pipan, ki je nasledil Robija Ribežla.

“Sem Celjan. Moj dom je torej blizu. Laško je moj klub. Tu se dobro počutim. To je temeljni razlog moje vrnitve,” pripoveduje izkušeni trener, ki je v Sloveniji vodil tudi Olimpijo, Slovan, Krko, Maribor, Zagorje in nazadnje Šentjur, v tujini pa Anwil, MZT Skopje, Budimpešto in Zadar.

In kaj je po njegovem mnenju temeljni razlog padca savinjske košarkarske krivulje? “Težko vprašanje. Predvsem zame, saj v zadnjih letih nisem bil v klubu. Je pa dejstvo, da je sprememba lastništva Pivovarne Laško vplivala na klub,” odgovarja Pipan in dodaja, da je prvi cilj rešitev nastale situacije, nato pa ne vidi ovir za dogovor za dolgoročnejše sodelovanje. Toda … “Je pa jasno, da bo treba zastaviti na drugačnih temeljih in z večjo ambicioznostjo,” dodaja.

Aleš Pipan pa je pustil tudi pečat na reprezentančni ravni. Vodil je Poljsko in Makedonijo. Najbolj pa ga je zaznamovalo delo s Slovenijo. Leta 2005 se je namreč reprezentanca pod njegovo taktirko prvič prebila v izločilne boje EuroBasketa, sprožila navijaško evforijo in se zavihtela na svetovno prvenstvo.

Kako kot nekdanji selektor gleda na zadnje uspehe? “Uživam ob gledanju reprezentance, ki igra tako, kot je treba. Rezultati so odlični. Tudi v prihodnje ji želim vse najboljše,” pravi nekdanji selektor. Pobarali smo ga tudi za mnenje o tem, kaj za slovensko košarko pomeni Luka Dončić. “Za reprezentanco vse. Vse! Brez njega bi bilo drugače. Poleg tega pa je tudi je pomemben tudi kot vzor mladim,” se je glasil njegov odgovor.