Oster spopad nekdanjih srbskih soigralcev

FOTO: Srdjan Stevanovic/Starspor

Marko Kešelj in Vladimir Štimac sta si nekoč pri srbski reprezentanci in v Crveni zvezdi delila slačilnico, zdaj pa sta se fanta zaradi politike v Srbiji očitno znašla na nasprotnih bregovih. Spremenila sta se v vojskovodji za tipkovnico in si že od včeraj pošiljata neprijateljska sporočila, ki jih javnost bere na družbenem omrežju Instagram.

Vladimir Štimac se je po “pismu” predsedniku Crvene zvezde, Željku Drčeliću, čutil dolžnega pisati tudi nekdanjemu soigralcu iz Crvene zvezde in srbske reprezentance Marku Kešlju.

Kešelj, ki že vrsto let opravlja funkcijo sekretarja na Ministrstvu za šport, se je najprej na Instagramu odzval na pogoste kritike Štimca in njegovo trditev, da je Zvezda – po izpadu v polfinalu srbske Superlige proti Spartaku iz Subotice – uničen klub.

“Bravo, Štimac, pravi primer športnega duha in zvestobe klubu – ko je bila Zvezda na kolenih, si jo prijazno tožil. Medtem ko so drugi molčali iz spoštovanja in ljubezni do kluba, si ti pokazal, koliko ti je zares mar – neposredno na račun. Zdaj si se spet oglasil, tokrat kot samooklicani opisovalec propada vsega – od države do Zvezde. Naj te spomnim, vsi do zadnjega smo se odpovedali dolgovom. Ker je to NAŠA Zvezda! A dajmo biti pošteni – ti si vsaj dosleden – ko Zvezda pade, si vedno tam, da jo dodatno udariš, seveda iz ‘ljubezni’. Pravi ekipni igralec. Vedno si jo znal izkoristiti za lastno promocijo,” je bil poln sarkazma Kešelj.

UEFA CONGRESS — Kešelj (desno) je po košarkarski karieri postal funkcionar; FOTO: Profimedia

“Naj še dodam, srbski šport nikoli ni razpadal. V najtežjih trenutkih smo imeli najboljše igralce. V tej državi nimamo slabih posameznikov, ne na igrišču ne v življenju, ampak žal se je prikradel tudi kakšen plevel. Vidim, da si zaposlen z blokadami – imaš kje protestirati, ceste, železnice in poti so zgrajene. Ko se ti bo um zbistril in se boš spomnil, koliko let, truda, znoja in muke je potrebnih, da se nekaj ustvari, se vrni v ekipo soborcev za vredno in perspektivno Srbijo,” je bil izčrpen Kešelj.

“Tu sem, izgubljeni prijatelj”

Sledil je hiter odziv Vladimirja Štimca:

“Dragi Marko, nikoli te ne bom napadel, ne glede na to, kaj javno govoriš o meni, ker si lahko samo predstavljam, pod kakšnim pritiskom si bil, da napišeš to, kar si napisal. Žal mi je, ker ti ne morem pomagati, ampak vsak je, konec koncev, ustvarjalec svoje usode. Skupaj sva preživela veliko časa v Zvezdi in v reprezentanci. Takrat sem občudoval tvoje ideale,” je začel nekdanji center srbske izbrane vrste.

Nadaljeval pa s spomini na skupne trenutke: “Spomnim se tiste trojke v dvorani Abdi Ipekči. Spomnim se ponosno dvignjenih treh prstov. Spomnim se tvojega boja in zavzemanja za ljudi s Kosova. Spomnim se, kako si to ponosno nosil, kako si to živel. Ko sva bila v Zvezdi, sem občudoval tvoje znanje naše zgodovine, tvojo vztrajnost, tvojo odločnost in identiteto. Morda nisem imel toliko talenta kot ti, niti toliko kot mnogi najini soborci, zato sem moral garati vsak dan, brez izjeme. Kakšna stiska te je prisilila, da si postal le bleda senca tistega čudovitega fanta??”

Za konec je dejal, da bi se rade volje pogovoril v živo: “Da, bil sem s študenti na blokadah. Da, borim se. Ker, Marko, nekdo se mora. Ne moremo vsi prodati duše hudiču. Danes si me zelo razžalostil. Pa ne zato, ker si pljunil po meni, ampak zato, ker mi je žal, da moraš vse to početi. Tukaj sem zate, izgubljeni prijatelj – ko bo to zlo padlo, pridi in me poišči, obljubim ti, da bom tam zate.”